Potem ko smo v Dnevniku v vrsti člankov razkrili, da nameravajo v Premogovniku Velenje uvoziti znatne količine premoga, so v družbi v petek to še uradno objavili. »V trenutno izrednih razmerah, ki so predvsem posledica zunanjih dejavnikov, na katere nimamo vpliva, je razmislek o uvozu energenta, ki bo zagotovil zanesljivost oskrbe z električno energijo, nujen ter v celoti skladen s pričakovanji našega lastnika in sklepi vlade,« so zapisali v družbi. Spomnimo, v Dnevniku smo razkrili, da naj bi velenjski premogovnik v prihodnjih dneh v tujini naročil do pol milijona ton premoga in ga uvozil v Slovenijo. Premog naj bi bil namenjen Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), kjer bi ga sežigali skupaj z velenjskim lignitom. Po trenutnih cenah premoga na mednarodnih trgih bi velenjski premogovnik za tolikšno količino premoga po naših izračunih plačal od 190 do 200 milijonov evrov.
Rekordne cene
Informacija je presenetljiva iz več razlogov. Prvič zato, ker ima holding, ki velja za prvi steber slovenske energetike, v svojem portfelju tudi omenjeni premogovnik, ki naj bi z velenjskim lignitom oskrboval TEŠ. Slednja je pravzaprav edini kupec velenjskega lignita, zato so vsakoletne količine nakopanega lignita prilagojene potrebam šoštanjske termoelektrarne. V Premogovniku Velenje so v zadnjih letih nakopali okoli 3,1 milijona ton premoga, lani tri milijone ton. To pomeni, da naj bi letos v tujini kupili kar 16 odstotkov vsega potrebnega premoga za TEŠ.
Informacija o nakupu znatne količine premoga na mednarodnih trgih je toliko bolj presenetljiva, ker se v HSE za nakup odločajo v času, ko je povpraševanje po tem energentu izjemno visoko, temu primerno vrtoglave pa so tudi cene. Podatki portala Trading economics, kjer spremljajo cene energentov, razkrivajo, da so 13. julija letos cene premoga dosegle večletni zgodovinski rekord, tona je bila vredna kar 435 dolarjev oziroma 426 evrov.
Vrednost premoga je v nebo pognala vojna v Ukrajini; podatki kažejo, da je bila cena tone premoga ob koncu lanskega leta 164 dolarjev oziroma 160,5 evra, po začetku ruske invazije pa se je začela vrednost tega energenta strmo vzpenjati in v začetku letošnjega marca dosegla vrednost 423 dolarjev oziroma 414 evrov. To ceno je premog z občasnimi blagimi padci ohranil vse do danes. V petek popoldne je denimo tona premoga stala 390 dolarjev oziroma 383 evra, kar je 170 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Zakaj bi v HSE premog raje kupovali na mednarodnih trgih kot ustrezno okrepili izkop domačega? Na to Dnevnikovo vprašanje v družbah HSE in v Slovenskem državnem holdingu v minulih treh tednih niso neposredno odgovorili. V petek pa so v Premogovniku Velenje v sporočilu za javnost vendarle zapisali, da je na mizi tudi možnost o povečanem izkopu. Uvoženi premog, pravijo, bi dodali k velenjskemu lignitu in oboje sežgali v TEŠ. »Ne gre za nadomeščanje velenjskega premoga, temveč izključno za dodajanje od osem do deset odstotkov energijske vrednosti,« so dodali.
Težava v rudarjih
V družbi tako po novem trdijo, da »iščemo (tudi, op. a.) možnosti za večji izkop«, zato bodo v nadaljevanju leta povečali obseg dela, kar bi se ob nespremenljivih geomehanskih pogojih in če ne bi prišlo do okvar opreme, odrazilo tudi v višji lastni proizvodnji.
V premogovniku je po podatkih družbe še približno 350 milijonov ton zalog premoga v pridobivalnem prostoru in še 200 milijonov ton v nahajališču v Šaleški dolini. Zaloge so konec leta 2021 znašale 102,1 milijona in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje Premogovnika Velenje še vsaj 20 do 30 let, so zatrdili. Premoga je torej dovolj. Težava pa so, kot je razumeti sporočilo družbe, v rudarjih. Zapisali so namreč, da ob obstoječem številu zaposlenih ne morejo bistveno povečati izkopa, ki zadnja leta znaša 2,8 milijona ton, prav tako v kratkem roku ne morejo odpreti novega odkopnega polja. Za to bi namreč potrebovali najmanj tri leta gradnje dodatnih šestih kilometrov objektov s približno 200 dodatno usposobljenimi ljudmi. Ob tem so spomnili, da jim je nedavni stebrni udar po prvih ocenah povzročil za približno 15 milijonov evrov škode ter povsem uničil približno 500 metrov jamskih objektov, še približno 350 metrov jamskih objektov in deset križišč pa bo treba sanirati. Pri odpravi posledic bo najmanj leto dni sodelovalo od 60 do 70 ljudi, so zapisali.
V Premogovniku Velenje imajo zdaj približno 50 kilometrov delujočih prog, letno pa izdelajo približno pet kilometrov novih. »To pomeni, da posledice julijskega udara zajemajo 20 odstotkov letne izdelave prog,« so še izpostavili. Po njihovih ocenah bo tako imel stebrni udar precejšnji vpliv tudi na nadaljnji proces proizvodnje. Ob tem naj izpostavimo, da so v Premogovniku Velenje začeli iskati možnosti za uvoz premoga že tedne pred stebrnim udarom. Nesreča torej na njihovo odločitev ni imela bistvenega vpliva, saj je bila odločitev o uvozu sprejeta prej.
