Že veliko let nas razumni znanstveniki, katerih strah vzbujajoče ocene podnebnih sprememb so posledica znanosti, raziskav in podatkov, prepričujejo, da lahko samo urgentni ukrepi za zmanjšanje emisij ogljika, ki so glavni vzrok za segrevanje ozračja, preprečijo, da ne bodo današnji otroci in prihodnje generacije podedovali požganega in izčrpanega planeta, oropanega svojega naravnega bogastva. COP 27, to je že 27. letni podnebni vrh pod okriljem OZN, ki bo sredi novembra v egiptovskem letovišču Šarm El Šejk, ponuja majhno upanje za večje korake naprej, da bi se izognili vsaj najhujšim posledicam podnebnih sprememb. Udeležilo se ga bo okrog 90 voditeljev z vsega sveta, med njimi predsednik ZDA Joe Biden. Novi britanski premier Rishi Sunak je najprej sporočil, da ne bo šel v Egipt, domnevno zaradi ukvarjanja z domačo ekonomsko krizo in priprav jesenskega proračuna, ki naj bi bil podlaga za njeno reševanje.
Britanija je začela pot v podnebno krizo
Ta odločitev je odmevala doma in po svetu. Toliko bolj, ker bi se novi britanski kralj Karel III., eden najbolj znanih okoljevarstvenih pionirjev, rad udeležil vrha, pa mu je to prepovedala bivša premierka Liz Truss in Sunak je prepoved potrdil. In potem tudi zato, ker se je bivši premier Boris Johnson po tem, ko je Sunak najprej sporočil, da ne pride, sam povabil na vrh. To je bolj kot zaradi podnebne krize storil zaradi maščevalnega nagajanja Sunaku, ki ga obtožuje za svoj padec z oblasti, torej da bi prilil olja na ogenj kritik, da je Sunakova odločitev sramota za Britanijo.
Domači kritiki so trdili, da ni nič pomembnejšega od ukvarjanja s podnebno krizo in da bi britanski premier moral biti zraven že zato, ker so prve velike emisije toplogrednih plinov, ki jih je ustvaril človek, v ozračje prihajale iz Britanije, kjer se je začela industrijska revolucija. V Britaniji je najprej zagorel premog, kasneje tudi nafta in plin, kar je bilo ključno za njeno globalno prevlado v 19. stoletju, ko je britanski imperij pokrival četrtino kopnega na planetu in je v njem živela skoraj četrtina (23 odstotkov) ali 412 milijonov Zemljanov. »Britanija je začela to krizo in Britanija bi jo morala pomagati reševati. To, da se njen vodja izmika odgovornosti, je sramota,« je napisal tednik Observer. Ocenil je, da je izjava okoljevarstvene ministrice Thérèse Coffey, ki je podprla šefovo odločitev, rekoč, da je COP 27 »samo srečanje ljudi v Egiptu«, potrdila ozkogledost in nesposobnost v srcu sedanje administracije. Soočen s plazom kritik si je Sunak včeraj premislil, poskrbel za svoj prvi politični (pre)obrat in tvitnil: »Brez akcije proti podnebnim spremembam ni dolgoročnega napredka. Zato se bom prihodnji teden udeležil COP 27.«
Kraljev pomenljiv odgovor
To ne spreminja bistva. Podnebna kriza je nazadovala na seznamu prioritet nove vlade. Prejšnji teden je Sunak britanskemu predsedniku COP 26 Aloku Sharmi, »zelenemu carju« vlade in konservativnemu poslancu s statusom državnega sekretarja, povedal, da se ne sme več udeleževati sej vladnega kabineta. Enako velja za okoljevarstvenega državnega sekretarja Grahama Stuarta. Sharma, ki bo vodil britansko pogajalsko delegacijo na vrhu v Šarm El Šejku, se je na to premestitev na stranski tir odzval z ostro obsodbo Sunakove prvotne odločitve, da ne gre na COP 27, in napovedal, da bodo volilci kaznovali konservativno stranko na naslednjih volitvah, če bodo opustili osredotočenost na varovanje okolja. Kralj Karel III., ki se ne sme vpletati v politiko, pa je posredno poskrbel za maščevanje za vladno prepoved svoje vnovične udeležbe na vrhu COP (lani, na COP 26 v Glasgowu, je imel odličen govor, bil pa je tudi na prelomnem pariškem vrhu COP 21 leta 2015): v Buckinghamski palači bo gostil srečanje vodilnih izvedencev za podnebne spremembe.
