Britanski premier Boris Johnson je zaradi dogajanja v Afganistanu danes organiziral videosrečanje voditeljev držav skupine G7, eno poglavitnih vprašanj pa bo, ali podaljšati vojaško prisotnost v tej državi tudi po 31. avgustu. To je rok, ki ga je za umik postavil ameriški predsednik Joe Biden in je bil dogovorjen s talibani, toda zdaj je Bela hiša pod pritiskom, naj ga podaljša, saj z vse več koncev prihajajo opozorila, da evakuacije ne bo mogoče končati v prihodnjem tednu dni, ta pa brez prisotnosti vojske ni mogoča.
Uradni London in Pariz pozivata Bidna, naj rok podaljša. Biden tega v nedeljskem nagovoru državljanom ni storil, je pa dejal, da o takšni možnosti razmišljajo. Na vrhu G7, kamor sta k razpravi povabljena tudi generalna sekretarja zveze Nato in Združenih narodov, bodo o tem govorili predvsem z varnostnega vidika. Talibani so namreč v izjavi za javnost sporočili, da je 31. avgust »rdeča črta« in da ostro nasprotujejo podaljšanju roka. Če bi ZDA z zaveznicami to storile enostransko, bi to predstavljalo kršenje sporazuma med ZDA in talibani, ki je bil sklenjen v Katarju, so dejali in opozorili, da bi imel tak korak posledice, saj bi predstavljal podaljšanje okupacije. Namig je precej jasen, saj omenjeni sporazum določa tudi, da talibani ne bodo napadali tujih vojakov do njihovega dogovorjenega umika.
Kako hitro se položaj lahko spremeni, se je spet pokazalo včeraj, ko je neznanec začel streljati proti pripadnikom afganistanskih varnostnih sil na letališču v Kabulu, ti so streljali nazaj, prav tako ameriški vojaki. Ubit je bil en pripadnik afganistanske vojske, nekaj oseb je bilo ranjenih.
Nekaj manevrskega prostora za dogovor ostaja. Mogoče je, da talibani želijo predvsem to, da se jih prosi za soglasje. Nemški zunanji minister Haiko Maas je včeraj dejal, da so ZDA, Nemčija, Turčija in talibani že začeli pogovore o civilni operaciji evakuacije s kabulskega letališča, ki bi potekala tudi po 31. avgustu.
Pentagon je včeraj sicer sporočil, da so samo v zadnjih 24 urah evakuirali 16.000 oseb, od teh 11.000 vojska, drugi so odšli s civilnimi letali. Začasno jih nameščajo tudi v ameriška oporišča po svetu, med drugim v Nemčiji, Španiji in Italiji. Velika Britanija je evakuirala skupno 6600 oseb, Nemčija pa 3000. Madžarska je sporočila, da je evakuirala 173 oseb, od teh veliko na prošnjo ZDA in Avstrije.
Turčija že gradi zid na meji z Iranom
Nemški minister Maas je tudi dejal, da bo na vrhu G7 treba spregovoriti o tem, kako se spoprijeti z migracijami iz Afganistana, ki se bodo nedvomno povečale. Nekdanji britanski minister za mednarodni razvoj Rory Stewart je za BBC dejal, da je bilo po letu 1996, ko so talibani prvič prevzeli oblast v Afganistanu, od tam štiri milijone beguncev. Najkrajša pot do Zahoda je skozi Iran v Turčijo. Slednja zato gradi 241 kilometrov dolg in tri metre visok mejni zid – 155 kilometrov ga že stoji. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da si bo v dialogu s Pakistanom prizadeval za stabilizacijo razmer v Afganistanu, da pa Turčija v nobenem primeru ne bo »skladišče beguncev« za Evropo, ki mora po njegovem prevzeti del odgovornosti. Predstavniki EU namigujejo, da s Turčijo že potekajo pogovori o tem vprašanju.
Poljska je sporočila, da bo postavila ograjo na meji z Belorusijo in okrepila prisotnost vojske. Uradna Varšava tako kot Litva in Latvija že nekaj časa opaža večji prihod migrantov iz Belorusije, kar pripisujejo politiki tamkajšnjega voditelja Aleksandra Lukašenka, ki tako pritiska na EU. Zaradi dogajanja v Afganistanu pričakujejo, da se bo število prihodov še povečalo.
To bo tudi vprašanje za Evropsko unijo, ki po migrantski krizi leta 2015 ni sprejela reforme upravljanja migracij in azila, je pa komisija lani predstavila svoj predlog o tem. ba, agencije
