Vse predpise je sprejemala ali pa predlagala ablast. Ker so Butalci butasti, jih nikoli niso razumeli tako kot ablast, zato so jo vedno spraševali, kaj jim je storiti. Glavni razlagalci so bili župan in velmožje, ki so bili vsi skupaj ablast. Se je pa po Butalah začel širiti glas, da je večina v ablasti nepismenih, kar pomeni, da ne znajo pisati, kaj šele brati. Pa kako naj potem oni razlagajo, kaj je prav in kaj ne? In so Butalci našli rešitev, ki sicer ni bila samo njihova, ampak jo poznajo tudi širše. Dogovorili so se, da bo vse predpise v Butalah razlagal Bustavnik, če ga bodo le vprašali za mnenje. Položaj Bustavnika je lahko imel samo Butalec, ki je videl, vsaj od zunaj, tudi najvišje šole v Tepanjah in Možganjah. Znati je moral pisati in brati velike, pisane in tiskane črke. Našli so takega veleuma in pričel je delo.
Butalci so mu pošiljali svoja vprašanja o njegovi, torej pravilni razlagi predpisov, ki jih butalska ablast bere drugače kot Butalci. Bustavnik se je poglobil v vsebino, napisano v predpisu, ki je bil za butalske predlagatelje sporen. Kaj je prebral oziroma kaj je treba storiti, je vsakič javno objavil. Postavil je tudi roke, do katerih je tisto, kar je naročil, treba izvesti.
Pa se v Butalah tudi potem ni zgodilo nič. Ablast je delala naprej, tako kot je trdila, da piše v predpisu. Videti je bilo, da so res nepismeni, saj tudi ugotovitev Bustavnika niso znali prebrati. Bustavnik je bil nemočen, on je povedal svoje, kako njegovo ugotovitev uresničiti, pa nikjer ni bilo določeno.
In so Butalci staknili glave in vprašali tudi v Tepanje in Možganje, kaj jim je storiti. Hitro so dobili odgovor.
Če v svetu zunaj Butal v predpisih nekaj piše, ali če organ, ki je na položaju Bustavnika, nekaj reče, je dolžnost ravnati tako. O tem nihče ne dvomi in jo hiti uresničiti v postavljenem roku. Kajti če je ne bi uresničil, bi postal kot kršitelj najbolj zasramovana oseba ali organ, ki ne bi mogel nikoli več opravljati nobene funkcije v svoji državi. Ker ga nihče ne bi niti povohal. Poleg tega bi ga pa še sodno preganjali za škodo, ki bi jo s svojim neukrepanjem povzročil. Da vsaj delno ohrani svoje ime, tam kršitelj odstopi s svojega položaja.
Ko so Butalci to izvedeli, so takoj od ablasti zahtevali sklic referenduma za dopolnitev Bustave, na katerem je bilo vprašanje:
»Ali se strinjate, da je za vsako določilo, v katerem koli butalskem pravnem pisanju, predpisana tudi kazen, če mora nekdo nekaj narediti, v nekem roku, pa tega ne stori? Če pa se neizvršitev ali izvršitev z zamudo nanaša na naloge, ki jih določi Bustavnik, sledi poleg kazni iz predpisa še odstavitev, izobčenje in odškodnina, ki nikoli ne zastarajo.«
Ali je referendum bil oziroma kakšen je bil izid, pa ni znano.
Tomaž Šumi, Lesce
