Leta 1938 se je poročil z Ediofino del Rosario García, s katero sta imela šest sinov in pet hčera. Pri 31 letih sta si z ženo kupila kmetijo v mestu Caricuena, leta 1948 pa je postal šerif v tem kraju. V poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja je Pérez s krampom in lopato delal za dva bolívarja na dan na gradbišču avtoceste med San Joséjem de Bolívarjem in Queniqueo. Kmalu zatem je prodal kmetijo in kupil posest v San Joséju de Bolívarju, kjer je nato živel do konca svojega življenja. Njegova žena je umrla leta 1997. Poleg šestih še živih otrok je imel 41 vnukov, 18 pravnukov in 12 prapravnukov. Ko so ga 17. maja predlani razglasili za najstarejšega živečega človeka, so poročali, da ni imel nobenih zdravstvenih težav, da je bil zelo luciden in da se je lahko spomnil številnih dogodkov iz svojega otroštva. Njegovi najljubši jedi sta bili mondongo, juha iz narezanih vampov, kuhanih z zelenjavo, in hallaca, jed, sestavljena iz koruznega testa, polnjenega z enolončnico iz govedine, svinjine ali piščanca z rozinami, kaprami, olivami, čebulo ter rdečo in zeleno papriko. Od sadja mu je najbolj prijal avokado, zelo rad pa je jedel tudi torte. Svojo dolgoživost je pripisoval trdemu delu in dejstvu, da je vsak dan spil kozarec aguardienteja, to je zelo močne pijače, ki vsebuje do 60 odstotkov alkohola.