Haavisto je ob prihodu na neformalno zasedanje zunanjih ministrov Nata v Berlinu povedal, da je o Erdoganovih izjavah, v katerih je bil ta kritičen do pridružitve Finske in Švedske Natu, v petek po telefonu govoril s Cavusoglujem, da bi pomirili napetosti. O tem pa bosta govorila tudi danes v Berlinu.
»Vse države imajo možnost, da blokirajo postopek. Zdaj je pomembno, da smo v dobrih stikih z vsemi,« je še povedal Haavisto. Izrazil je prepričanje, da bodo našli rešitev za turške skrbi.
Cavusoglu je medtem ob prihodu na zasedanje pojasnil, da velika večina turških državljanov nasprotuje članstvu Švedske in Finske v Natu. »Ti dve državi podpirata in sodelujeta s PKK/YPG. To je teroristična organizacija, ki vsak dan napada naše vojake,« je povedal. YPG je sicer sirska veja v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK).
Turški predsednik Erdogan je bil v petek kritičen do morebitne pridružitve Finske in Švedske zvezi Nato. Po njegovih besedah sta skandinavski državi praktično »gostišče terorističnih organizacij«, kot je PKK.
Erdoganov svetovalec za zunanjo politiko Ibrahim Kalin je danes že nekoliko pomiril napetosti in zagotovil, da Turčija ne zapira vrat Finski in Švedski.
»Ne zapiramo vrat, ampak opozarjamo na to zadevo kot vprašanje nacionalne varnosti za Turčijo,« je povedal Kalin v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters. »Jasno je, kaj je treba storiti. Ne smejo več dovoljevati, da bi bile v teh državah aktivnosti, organizacije in posamezniki iz vrst PKK, « je pojasnil.
Še preden je pomisleke glede članstva Finske in Švedske izrazila Ankara, je z vetom zagrozil hrvaški predsednik Zoran Milanović. A hrvaška vlada povsem podpira Finsko in Švedsko na njuni poti v Nato, je danes ob prihodu na zasedanje poudaril hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.
Zunanji ministri držav članic zveze Nato, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, so danes v Berlinu začeli svoje prvo neformalno zasedanje v zgodovini zavezništva. Na današnji delovni večerji se jim bosta pridružila tudi finski minister Haavisto in švedska zunanja ministrica Ann Linde.
Pričakovati je, da bodo ministri razpravljali tudi o članstvu Švedske in Finske v zvezi Nato. Ravno v teh dneh namreč v obeh državah poteka dokončno odločanje glede članstva, k čemur jih je spodbudila ruska agresija na Ukrajino.
Finska premierka in predsednik sta članstvo države v Natu že podprla, dokončna odločitev vladnega odbora pa naj bi bila sprejeta v nedeljo. Do takrat naj bi svoje mnenje podali tudi na Švedskem vladajoči socialdemokrati. Parlamenta obeh držav pa naj bi potem odločitev potrjevala v ponedeljek.
Haavisto je dejal, da v parlamentu pričakuje podporo velike večine poslancev članstvu v zavezništvu. Finska pa bo nato prošnjo vložila prihodnji teden, je napovedal.
Putin finsko odpoved nevtralnosti označil za napako
Finski predsednik Sauli Niinistö se je danes po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom glede možnosti vstopa Finske v Nato. Niinistö je dejal, da je bil pogovor neposreden in brez obtožb. Putin je finsko odločitev za odpoved nevtralnosti označil za napako.
»Pogovor je bil neposreden in jasen ter je potekal brez obtožb. Izogibanje napetostim se je zdelo pomembno,« je v izjavi za javnost poudaril Niinistö. Dodal je, da se je telefonski klic zgodil na pobudo Finske, ki si želi korektno in strokovno reševati praktična vprašanja, ki izhajajo iz sosedstva z Rusijo.
Putin je finskemu predsedniku dejal, da bi bila finska odprava vojaške nevtralnosti napaka. »Putin je poudaril, da bi bila ukinitev tradicionalne politike vojaške nevtralnosti napaka, saj finska varnost ni ogrožena,« so po telefonskem pogovoru med voditeljema sporočili iz Kremlja.
Voditelja sta se dotaknila tudi razmer v Ukrajini. Putin je sogovornika seznanil s stanjem rusko-ukrajinskih pogovorov, ki jih je po njegovih besedah skoraj prekinil Kijev, ki ne izraža interesa za konstruktiven in resen dialog, so dodali v Kremlju.
Niinistö in premierka Sanna Marin sta v četrtek podprla članstvo Finske v zvezi Nato ter se v skupni izjavi zavzela, da mora Finska čim prej zaprositi za članstvo v zavezništvu. Uradno odločitev o tem naj bi Finska objavila v nedeljo.
Moskva se je odzvala z besedami, da bo finsko članstvo vsekakor obravnavala kot grožnjo. Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je napovedal strateške spremembe, vendar je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti o nameščanju jedrskega orožja.
Tudi sosednja Švedska, ki je tako kot Finska tradicionalno nevtralna, naj bi v prihodnjih dneh objavila svojo prošnjo za članstvo. Potem ko naj bi Finska v nedeljo uradno objavila svojo kandidaturo za članstvo v Natu, bo o njej v ponedeljek razpravljal parlament.
