V sredo so v Sloveniji ob 806 PCR-testih in 5847 hitrih antigenskih testih potrdili 1738 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v sredo zaradi covida-19 na navadnih oddelkih hospitaliziranih 59 bolnikov, na intenzivnih pa sedem. Umrli so trije bolniki s potrjeno koronavirusno okužbo.
Skupno je bilo v sredo hospitaliziranih 217 bolnikov s potrjeno okužbo, torej zaradi in s covidom-19, kar je 12 več kot dan prej. Na intenzivnih oddelkih je bilo v sredo s potrjeno okužbo skupno 12 bolnikov, trije manj kot dan prej. V sredo so zabeležili 107 potrjenih okužb manj kot dan prej, v primerjavi s prejšnjo sredo pa 111 več.
Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov trenutno znaša 1379, kar je 17 več kot dan prej. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa je trenutno 822, kar je 35 več kot dan prej, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
»Naši kazalniki tako pri številu smrti kot pri hospitalizacijah in pri številu okuženih v zadnjih 14 dneh so bili do nedavnega pod povprečjem, sedaj pa že dosegamo evropsko povprečje, ki se bliža 1000 na 100.000 prebivalcev v 14 dneh,« je v današnji izjavi za medije dejala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni Nuška Čakš Jager. Tudi število hospitalizacij v Sloveniji rahlo narašča, za starostno skupino 65 let in več se sicer ne nakazujejo večja tveganja za hospitalizacijo in smrt, se pa nakazuje trend izbruhov v domovih za starejše občane, je opozorila.
Porast okužb po svetu
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v luči splošnega porasta okužb s koronavirusom podaljšala razglašeno obdobje pandemije, saj pričakujejo povišanje števil okužb in pojav novih variant virusa, ki za javno zdravje še vedno predstavlja visoko tveganje. Število primerov okužb s koronavirusom četrti teden raste povsod po svetu, razen v Afriki in ZDA, največ okužb pa beležijo v Franciji, Braziliji, Italiji in Nemčiji. Povsod prevladuje različica omikron, in sicer podrazličici BA.5 in BA.4. V Evropi upad števila primerov beležijo na Portugalskem, Norveškem in Finskem.
V evropskem prostoru največ primerov okužb zaznavajo med mladimi in starejšimi od 65 let. Prav tako opažajo dvig primerov hospitalizacij na intenzivni negi vendar gre večinoma za paciente s pridruženimi boleznimi, pomemben faktor pa so tudi vročinski valovi. Med drugim je v povprečju z dvema odmerkoma cepljenih 70 odstotkov populacije, s poživitvenim odmerkom pa je cepljenih nekaj več kot 50 odstotkov. V Sloveniji pa je s poživitvenim odmerkom cepljenih nekaj več kot 30 odstotkov ljudi.
Čakš Jagrova ob tem poudarja, da je »nujno potrebno intenzivno spremljanje svetovne epidemiološke situacije« in dodaja, da so osnovni ukrepi, kot so nošenje zaščitnih mask, umivanje in razkuževanje rok ter redno prezračevanje notranjih prostorov, še vedno prisotni, glavni in priporočljivi. Tudi cepljenje je »izjemno pomemben in učinkovit mehanizem za preprečevanje hudih oblik bolezni in hkrati tudi širjenja«
Opozarja tudi na solidarnost, saj je »temeljno, da s svojimi dejanji ne ogrožamo drugih, tudi če sebe ne želimo ravno zaščititi.« Hkrati pa dodaja, da imamo poleg osnovnih ukrepov tudi specifični ukrep cepljenja, ki ga stroka in svetovne zdravstvene institucije »priporočajo kot pomemben in učinkovit mehanizem za preprečevanje hudih oblik poteka bolezni.«
O morebitnih novih epidemioloških ukrepih odloča posvetovalna skupina za covid-19, v kratkem jih bo javnosti predstavil vodja skupine, epidemiolog Mario Fafangel. Posvetovalna skupina za cepljenje, ki jo sicer vodi infektologinja Bojana Beović, pa je o novih smernicah cepljenja že razpravljala, v kratkem pa jih bo predstavil član skupine in imunolog Alojz Ihan, je napovedala Čakš Jagrova.
Glede epidemioloških ukrepov v bolnišnicah so službe za preprečevanje bolnišničnih okužb popolnoma suverene in glede na situacijo ter možnost širjenja znotraj zdravstvenih ustanov narekujejo, kateri ukrepi in kako se uporabljajo.