Na terenu posredujejo vse razpoložljive sile za zaščito, reševanje in pomoč s prizadetih območij, drugih regij in držav članic EU. Pomagajo pri črpanju vode iz poplavljenih objektov, poskušajo zagotoviti dostop do odrezanih naselij in prevoznost cest, odstranjujejo podrto drevje, naplavine ter oskrbujejo prebivalstvo s telekomunikacijami in električno energijo.
Evakuacija oseb je večinoma zaključena. Pripadniki sil za zaščito in reševanje ter pripadniki slovenske vojske pomagajo tudi pri iznosu poškodovane in uničene opreme iz objektov, odstranjevanju mulja in blata ter začasni sanaciji.
Pomoč s helikopterji nudita vojska in policija, ki na nedostopna območja prevažata materialna sredstva. Na več območjih s poškodovanim vodovodom dovažajo tudi pitno vodo, še poroča uprava za zaščito in reševanje.
Policija s helikopterjem med drugim dostavlja tudi gorivo za težko mehanizacijo, ki je ključna za sanacijo toka Savinje, so sporočili z Generalne policijske uprave (GPU). Sode nafte so s pomočjo vitla pripeli na helikopter in jih podvesno prepeljali do lokacije.
S helikopterjem rešili dva pujsa
Letalska policijska enota v fazi, ko so ljudje že večinoma na varnem, intenzivno pomaga tudi pri reševanju živali in zavarovanju premoženja ljudi, tako so z območja Ljubnega ob Savinji s kmetije rešili dva pujsa. Pujsa so dvignili v zrak in ju prestavili na varnejšo lokacijo, nekaj sto metrov stran, so zapisali na GPU. Po njihovih besedah je prizadeta družina v poplavah izgubila kmetijo, dom in kmetijsko mehanizacijo, od živali pa sta preživela le oba pujsa in kobila, ki se je rešila sama.
Medtem so pripadniki Slovenske vojske skupaj z enotami za zaščito in reševanje na območju Savinjske doline rešili ujetega telička, ki je bil zakopan v blatu in ruševinah ter čudežno preživel poplave. »Proces reševanja je bil izjemno zahteven,« so zapisali na družbenem omrežju X, in v ključniku dodali »v slogi je moč«. Iz dnevnega poročila centra za obveščanje uprave za zaščito in reševanje pa med drugim izhaja, da so danes prostovoljni gasilci iz Velenja v jezero prenesli poškodovanega laboda.
V pomoč na od poplav prizadeta območja so odšli tudi policisti konjeniki, ki v teh dneh skrbijo predvsem za varnost premoženja ljudi, je GPU zapisala v objavi na omrežju X, prej znanemu kot Twitter.
V Slovenijo prihaja nova pomoč iz tujine
V Slovenijo po katastrofalnih poplavah še naprej prihaja pomoč iz tujine. V sredo je tako med drugim pomoč prispela iz Avstrije, Srbije in Poljske, na pot proti Sloveniji pa so se danes podali tudi makedonski vojaki. Pomoč vključuje predvsem težko mehanizacijo z osebjem.
Avstrijska vojska od srede v Sloveniji pomaga z dvema helikopterjema, ki sta v sodelovanju s Slovensko vojsko opravila izvidniške prelete nad Koroško. Prav tako sta na prizadeta območja prepeljala več deset strokovnjakov za obnovo električnega omrežja in okoli devet ton tovora, ki vključuje hrano, zdravila, pitno vodo, lopate in ostalo orodje. Na pomoč v Solčavi bo priskočil tudi avstrijski upravljavec avtocest Asfinag, je danes na omrežju X, nekdanjem Twitterju, zapisal Dars. Kot pojasnjuje avstrijska tiskovna agencija APA, je Asfinag v Solčavo že napotil tri zaposlene in dva bagerja.
Makedonska vlada se je odločila za napotitev 100 vojakov v Slovenijo preko mehanizma zveze Nato za odzivanje na naravne in druge nesreče. Vojaki so se danes že odpravili proti Sloveniji in bodo tu predvidoma ostali 30 dni, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Iz Srbije se je v sredo proti Sloveniji odpravilo 22 vojakov in dva helikopterja, ki že pomagajo v državi. Danes pa so oblasti napotile tudi konvoj z osmimi cisternami - štirimi za gorivo in štirimi za vodo - ter dodatnih 34 vojakov, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Svet ministrov Bosne in Hercegovine je danes na izredni seji sprejel sklep o napotitvi dveh ekip za zaščito in reševanje v Slovenijo, navaja sarajevski spletni portal televizije N1. Slovaška bo medtem Sloveniji pomagala s štirimi bagerji in osebjem, navaja slovaška tiskovna agencija Tasr. Poljska pa je v Slovenijo že napotila skupino strokovnjakov, ki bo ocenjevala škodo po poplavah, poroča poljska tiskovna agencija PAP. »Pripravljeni smo poslati tudi 50-člansko ekipo. Tako velika ekipa je potrebna za izgradnjo mostu na mestu, ki so ga določile slovenske oblasti,« je v sredo še dodal obrambni minister Mariusz Blaszczak.
Pomoč so Sloveniji doslej ponudile oziroma napovedale tudi Hrvaška, Madžarska, Nemčija, Francija, Španija, Italija, Češka, Črna gora, Ukrajina, ZDA pa tudi EU, piše na spletni strani vlade.
Na Prevaljah pričakujejo montažni most, v regiji pomagajo številni prostovoljci
Medtem ko v Mežici Slovenska vojska že postavlja montažni most in naj bi ga postavila do sobote, ga na Prevaljah pričakujejo danes zvečer. Tam naj bi most čez reko Mežo na cesti, ki vodi proti Lešam, postavili do nedelje.
Na Prevaljah, kjer je narasla reka Meža uničila ali poškodovala vse mostove in kjer so v lastni organizaciji v torek že postavili most čez Mežo za pešce, drevi pričakujejo več kamionov z elementi za postavitev montažnega mostu čez reko na cesti, ki vodi proti Lešam. Postavili ga bodo pripadniki Zvezne agencije za tehnično pomoč (THW), ki jih je za odpravo posledic poplav v Slovenijo napotila Nemčija v okviru mehanizma civilne zaščite EU, so sporočili iz nemškega veleposlaništva v Ljubljani.
Del skupine pripadnikov THW je na Koroškem že od ponedeljka, danes pa bo na Prevalje prispelo še 30 pripadnikov za gradnjo mostu s še približno 10 pomočniki za prevoz in 70 tonami materiala za gradnjo mostu. Gradnja mostu na Prevaljah se bo začela v petek in zaključila v nedeljo, so napovedali pri veleposlaništvu.
Nemčija bo prek THW, ki jo financira tamkajšnje zvezno ministrstvo za zunanje zadeve, zagotovila skupno dva 40-metrska začasna mostova ter verižne in pohodne bagre za čiščenje posledic poplav. »Nemčija je solidarna s svojo partnerico Slovenijo pri spopadanju s strašno katastrofalno poplavo,« je ob tem, kot so sporočili z veleposlaništva, dejal veleposlanik Zvezne republike Nemčije Adrian Pollmann. Po njegovih besedah bo dokončanje prvega začasnega mostu to nedeljo znak, da obnova uničene infrastrukture poteka hitro.
»Vsem reševalcem, pomočnikom in pripadnikom različnih enot ter Zvezni agenciji za tehnično pomoč izrekam veliko spoštovanje za njihovo veliko zavzetost in uspešnost. Dragi slovenski prijatelji, Nemčija vas bo še naprej podpirala po svojih najboljših močeh,« je še dejal Pollmann.
Most bo občanom Prevalj na desni strani toka reke Meže, ki so bili v velikem obsegu tudi sami poplavljeni, in podjetjem v tamkajšnji industrijski coni omogočal dostop z avtomobili.
»Naša prva prioriteta pa je voda. Moramo jim zagotoviti vodo, da bodo lahko stanovanja sploh čistili,« je danes ponovil župan Občine Prevalje Matic Tasič. Glede bolj dolgoročne vodooskrbe že nekaj dni iščejo rešitve, saj je magistralni vodovod med Mežico in Prevaljami popolnoma uničen in normalne oskrbe z vodo še nekaj časa ne bo. Vodo so za zdaj, a še ne povsod, zagotovili iz drugih vodnih virov, jo je pa treba prekuhavati.
Montažni most, ki bi ga postavili čez reko Mežo pri Korošici oziroma tamkajšnji industrijski coni, pričakujejo tudi v Dravogradu. Kot je sporočil dravograjski župan Anton Preksavec, naj bi se pripravljalna dela pričela v prihodnjem tednu. Do postavitve tega mostu pa je v začasni uporabi obvoz pri Monterju, s katerim je za zdaj omogočen promet med Dravogradom in Slovenj Gradcem, potem ko je narasla Mislinja v ujmi prelomila most na glavni cesti pri Otiškem Vrhu.
Še naprej največji problem zemeljski plazovi
Medtem so v občini Dravograd še naprej največji problem zemeljski plazovi, zaradi katerih je še vedno evakuiranih 75 občanov. Evidentiranih imajo prek 80 plazov, ki jih tudi danes pregledujejo strokovnjaki. Ti bodo do večera povedali, ali se kdo od evakuiranih že lahko vrne domov, je povedal župan.
Na prizadetih območjih Koroške tudi danes pri odpravi posledic ujme pomagajo številni, poleg domačih služb in gasilcev še naprej tudi gasilci od drugod, pa tudi pripadniki vojske in drugi. Po jutranjih podatkih regijskega poveljnika civilne zaščite Alana Matijeviča so tudi danes na Koroško prispeli gasilci iz več delov države, skupno okoli 500.
Medtem se veliko pomoči obeta tudi v prihodnjih dneh, javljajo in napovedujejo se številni prostovoljci, ki želijo pomagati pri odstranjevanju posledic ujme. Zato se ponekod bojijo, da bi lahko prišlo do prevelikih obremenitev cest, tudi tistih, ki so za zdaj namenjene samo za vožnjo intervencijskih vozil. Številne ceste na Koroškem namreč zaradi plazov ostajajo neprevozne. »Plazu na cesti Prevalje-Mežica se niso še niti dotaknili,« je glede stanja na državni cesti proti Mežici dejal prevaljski župan Tasič.
Po družbenih omrežjih so medtem zaokrožile fotografije, ki prikazujejo, kako se Korošci ob koncu dneva ob cestah in s hiš z napisi zahvaljujejo vsem, ki pomagajo pri odpravi posledic ujme.
Na Koroškem se tudi danes nadaljuje okrepljena helikopterska pomoč z letališča v Slovenj Gradcu. Helikopterjem Slovenske vojske pri transportu opreme in sanitetnega materiala pomagata dva nemška transportna helikopterja, helikopterji iz Srbije in Madžarske ter največji med njimi, španski chinook H-47, ki bo v Zgornjo Mežiško dolino prepeljal najtežji tovor, to je gradbene stroje, so na svoji spletni strani zapisali pri Mestni občini Slovenj Gradec. Tam sproti objavljajo informacije o dogajanju ne samo v občini, ampak tudi širše.
Navedli so še, da helikopter s slovenjgraškega letališča do Črne potrebuje le okoli devet minut, dostop do letališča pa zaradi varnosti varujejo gasilci. »Prebivalce prosimo, naj ne hodijo v bližino vzletno-pristajalne steze,« so še zapisali.
Na zgornjem delu plazu nad Koroško Belo stekla dela za vzpostavitev alarmnega sistema
Stanje na plazu nad Koroško Belo je bilo tudi preteklo noč in dan brez posebnosti in stabilno. Danes zjutraj so s pomočjo helikopterja stekla dela za ponovno vzpostavitev alarmnega sistema, ki bo predvidoma vzpostavljen v nedeljo. Do tedaj v veljavi ostaja vrsta ukrepov za zagotavljanje varnosti prebivalcev.
Kot so sporočili iz Občine Jesenice, so se danes pričela dela na zgornjem delu plazu za ponovno vzpostavitev alarmnega sistema. Območje Koroške Bele in plazu zato preletava helikopter, ki izvaja prevoze opreme in ljudi. Če bodo vremenske razmere stabilne in primerne za izvajanje del, bo alarmni sistem vzpostavljen do konca tedna. Kot je povedal poveljnik Civilne zaščite Jesenice Igor Arh, dela zaenkrat tečejo po planu. Tako naj bi bil alarmni sistem predvidoma ponovno vzpostavljen v nedeljo. Je pa pri delu potrebna previdnost, saj je teren razmočen in nevaren.
Na predlog krajanov, da se v spodnjem delu vasi postavi dodatna alarmna naprava, je civilna zaščita že postavila mobilni alarm pri Osnovni šoli Koroška Bela. Pristojne službe pa bodo v kratkem poskrbele tudi za ureditev ceste za potrebe morebitne evakuacije.
Do vzpostavitve alarmnega sistema na plazu Urbas se še naprej 24 ur na dan izvaja video nadzor v strugi potoka Bela, z obhodi pa strugo spremljajo tudi na sami lokaciji. Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca so še vedno pripravljene namestitvene zmogljivosti. Občani, ki so nameščeni v Domu Franceta Bergelja, pa bodo do vzpostavitve alarmnega sistema lahko ostali v domu. Zaradi vseh začetih del za odpravo posledic neurja je na lokalnih cestah skozi Koroško Belo in v neposredni bližini veliko težke mehanizacije. Ceste so lahko blatne in spolzke, zato prosijo vse prebivalce, naj bodo previdni in strpni v prometu.
Direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec je že v torek pojasnil, da se plazina suši, premiki se stabilizirajo, nivo vodotokov se stabilizira, raven nevarnosti pa se približuje stanju pred izrednim dogodkom. Tako sicer obstaja možnost sprožitve manjšega plazu, kar pa bodo do vzpostavitve alarmnega sistema še naprej budno spremljali.
Tudi geolog Klemen Teran iz Geološkega zavoda Slovenije, ki se sicer trenutno ukvarja s plazovi na območju Tržiča, je danes pojasnil, da je situacija na Koroški Beli trenutno relativno stabilna. »Z vsemi pristojnimi službami smo vsak dan v navezi, izvajamo redne preglede in po potrebi ukrepamo,« je povedal in poudaril, da je do popolne vzpostavitve alarmnega sistema potrebna previdnost.
Ugotovitve geološkega zavoda, ki jih je ta posredoval Civilni zaščiti Jesenice, sicer med drugim kažejo tudi, da so premiki v spodnjem delu plazu Urbas še večji od običajnih, a se ta trend od sobote postopoma umirja, prav tako na razpoki v desnem boku Urbasa ni večjih sprememb. Prav tako se zgornji del plazu ne odziva na aktivacijo plazu v spodnjem delu.
Medtem so v osrednjem delu plazu Čikla zaznali manjši hipni premik, ne pa tudi naknadnih in splošnih sprememb v trendu premika površinskega materiala. Kljub temu geodetski zavod priporoča stalno spremljanje stanja s pomočjo obstoječe kamere v spodnjem delu plazu Čikla vzporedno s spremljanjem dela Urbasa in pretoka Bele, ki se sicer že izvaja. Prav tako priporočajo dnevne preglede ključnih točk plazov.
V Mežiški dolini primeri črevesnih nalezljivih bolezni
Nastale razmere po ujmi, ko na nekaterih območjih Koroške še vedno ni vode ali pa jo je treba prekuhavati, s seboj prinašajo potencialna tveganja za zdravje. Na območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ravne na Koroškem so doslej prejeli nekaj čez deset prijav črevesne nalezljive bolezni. Pojavlja se bruhanje in driska, je povedala predstojnica enote Neda Hudopisk.
Predvideva, da je primerov oz. težav več, saj vsi tudi ne pridejo do zdravstvenega sistema. Zaenkrat ni bilo kakšnega hujšega primera ali potrebne hospitalizacije, nekatere osebe so bile dehidrirane.
Primere zaznavajo od torka zvečer, v prihodnjih dneh lahko, kot so pojasnili na NIJZ, pričakujemo širjenje primerov, zato je pomembno upoštevanje preventivnih ukrepov za varovanje zdravja v danih oz. oteženih pogojih. Primere opažajo v občinah Mežiške doline, nekaj več primerov je v Črni na Koroškem.
V Črni so zato uvedli dodatne ukrepe. Kot je pojasnila Hudopisk, je vojska šla od hiše do hiše in do stanovanj ter dostavila razkužila in vodo, ob tem pa še ustno podala preventivne ukrepe. Občani bodo v nadaljevanju prejeli tudi letake, ki bodo dodatno opozarjali na ukrepe.
Vzrok pojava primerov črevesnih nalezljivih bolezni še ni znan, potencialna tveganja pa so različna. To so lahko onesnažena pitna voda, onesnažena živila, stik z onesnaženimi naplavinami, slabi pogoji za zagotavljanje higiene in podobno.
NIJZ Ravne nima zmogljivosti za izvajanje analiz vode, zato je vzpostavil točko Nacionalnega laboratorija za vodo, hrano in okolje, kjer je omogočeno tudi naročanje analiz vode. Kot je objavil štab civilne zaščite Občine Ravne na Koroškem, je točka vzpostavljena od 8. do 14. ure na telefonski številki 051 358 873. Tudi območna enota NIJZ je že poslala v analizo več vzorcev vode iz Mežiške doline, rezultate po besedah predstojnice dobijo v petek.
Tveganje za črevesne okužbe povečano na vseh poplavnih območjih
Na območjih, ki so jih prizadele poplave, se je zelo povečalo tveganje za črevesne okužbe. Glede na to je nujno skrbeti za higieno rok, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zlasti pred jedjo in pred nego otroka in starostnika si je roke treba umiti in po možnosti razkužiti, so pozvali na današnji novinarski konferenci.
Marsikje voda še vedno ni pitna in jo je treba prekuhavati, določena hrana je bila ponekod poškodovana v poplavah, je na novinarski konferenci po seji vlade dejala predstojnica centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ Nina Pirnat. Zaradi vseh okoliščin so se že pojavile črevesne okužbe. Znaki te so po njenih besedah denimo driska, bolečine v trebuhu in povišana telesna temperatura.
Na NIJZ obravnavajo izbruh črevesne bolezni na širšem območju Črne na Koroškem, kjer je na terenu epidemiologinja z območne enote NIJZ. Tesno sodeluje tako s pristojnimi kot s prebivalstvom. Po zdajšnjih podatkih je pomoč iskalo nekaj več kot deset ljudi. Ocenjujejo pa, da je ljudi s težavami več, le da niso poiskali zdravniške pomoči.
»Kjer voda ni pitna ozirom. velja ukrep prekuhavanja vode, je treba za pitje, pranje sadja in zelenjave ter za umivanje zob uporabljati prekuhano ali ustekleničeno vodo,« je opozorila Pirnat. »Če nam vodo dostavljajo v cisternah, pojdimo ponjo s posodo, ki jo uporabljamo le v ta namen. Za prevoz vode ni varna uporaba manjših cistern, v katerih smo prej prevažali kaj drugega,« je dodala.
Na območjih, kjer voda ni pitna oziroma velja ukrep prekuhavanja vode, je treba zelenjavo in sadje obvezno prati s prekuhano vodo. Zelenjavo in sadje, ki sta bila poplavljena, pa je treba zavreči. Obstaja namreč velika nevarnost, da sta onesnažena z mikroorganizmi, kemikalijami in fizičnimi delci.
Vsi, ki intenzivno čistijo blato in mulj, morajo imeti zaščitne rokavice, pred jedjo pa si morajo obvezno umiti in po možnosti razkužiti roke. Tisti, ki čistijo zaprte in dolgo časa poplavljene prostore, pa morajo uporabljati zaščitno masko. V tem času so se namreč že razvile plesni, ki pri svojem razvoju lahko sproščajo snovi, ki dražijo oči in dihala.
Na terenu nenazadnje opažajo večjo uporabo agregatov. Te je treba uporabljati v skladu z navodili in poskrbeti za prezračevanje, je pozvala Pirnat.
Nujna uporaba rokavic pri stiku z naplavljenim materialom
Pri NIJZ poudarjajo, da je trenutno pomembnejše od vzroka izvajanje preventivnih ukrepov. Ljudem svetujejo, da za uživanje uporabljajo embalirano pitno vodo ali vodo, ki je ustrezno prekuhana, samo takšna voda je primerna tudi za umivanje zob. Svetujejo tuširanje od vratu navzdol, da voda ne pride na obraz in v usta. Pri pripravi hrane svetujejo poostreno higieno rok z razkuževanjem in umivanjem, hrana naj se pripravlja na čistih površinah ter s čisto posodo in priborom. Sadje in zelenjavo naj operejo s pitno vodo.
Zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni je nujna uporaba rokavic pri delu, kjer so v stiku z naplavljenim materialom. Sicer pa vsem, ki so na terenu, svetujejo, naj za umivanje rok uporabljajo vodo iz cistern. Pred čistimi opravili, kot so priprava in uživanje hrane, nega dojenčka ali bolnika, si je roke treba umiti s pitno vodo in milom in po potrebi razkužiti. Vsem svetujejo, naj spremljajo informacije upravljavca vodovoda.
Narasli vodotoki, zemeljski plazovi in naplavine so pretrgali ali poškodovali več vodovodnih napeljav v Mežiški dolini. Zaradi nastalih razmer v občini Ravne na Koroškem še naprej velja ukrep preventivnega prekuhavanja vode, ponekod pa vode še nimajo, zato tam vodo zagotavljajo v zalogovnikih, je objavil občinski štab civilne zaščite.
Tudi na Prevaljah ponekod še nimajo vode, tam, kjer jo imajo, pa ni primerna za pitje. Kot je objavila občina, je magistralni vodovod med Mežico in Prevaljami popolnoma uničen in normalne oskrbe z vodo še nekaj časa ne bo. Doslej so nekateri prebivalci vodo dobili z Leš, nekaj iz vrtin pri železarni, nekaj iz Kotelj. Ker pa je omrežje kontaminirano z vodo iz reke Meže, je vodo, ki priteče iz pip, potrebno prekuhavati. Hkrati pozivajo k varčni rabi.
Tudi v Mežici voda ni pitna. Pitno vodo toči vojska pri gasilskem domu in bivšem hotelu, občani morajo s seboj prinesti plastenke, je sporočila občina. Tudi v Črni na Koroškem morajo vodo prekuhavati. Je pa med drugim danes občina Črna sporočila, da je zabojnik za pokvarjeno meso postavljen na lokaciji Faktor. Zabojnik podjetja Koto je rdeče barve, vanj lahko občani odlagajo izključno meso, so navedli na občini. V občini zaradi posledic ujme namreč več dni ni bilo elektrike.
V občini Dravograd je voda v javnem vodovodnem sistemu pitna, je sporočil župan Anton Preksavec.
Kako ravnati z odpadki?
Občani naj ogromno količino odpadkov, ki so jih za sabo pustile uničujoče poplave, odlagajo le na za ta namen posebej določenih mestih. Nato pa jih je treba čim prej odpeljati v zbirne centre, da ne bi prišlo do onesnaženja okolja, je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Na začasnih odlagališčih odpadkov, ki so jih določile posamezne občine oz. koncesionarji, se kupi odpadkov nabirajo že od konca minulega tedna. Od tam jih komunalna podjetja odvažajo v zbirne centre, kjer je po Kumrovih besedah dovolj zmogljivosti. Šele v zbirnih centrih se odpadki ločujejo in gredo naprej po sistemu ravnanja z odpadki, je povedal v današnji izjavi za medije.
Najbolj pomembno je, da se odpadke odlaga na mestih, ki so strokovno določena posebej za ta namen, saj bi odlaganje na neustrezno podlago lahko omogočilo pronicanje nevarnih snovi v tla. Ko se bo nato sanacija poplavnih območij končala in se bo odpadke z njih odpeljalo, je treba po navodilih ministrstva ta začasna odlagališča zapreti, da ne bi postala stalne lokacije. Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte je poudarila, da se lahko na ta začasna mesta zbirajo le kosovni odpadki ter električna in elektronska oprema, ki nimajo večjega vpliva na okolje.
Drugače je z nevarnimi odpadki, denimo odpadnimi olji, kjer je treba ravnati po uveljavljenem sistemu odvoza. Za odvoz živalskih trupel je v Sloveniji vzpostavljena javna služba. Pokvarjena živila iz zamrzovalnih skrinj načeloma sodijo v črne zabojnike za mešane komunalne odpadke, uničena vozila pa je treba odpeljati v za to pristojne obrate. Odločitev glede usode takšnega vozila je sicer v pristojnosti lastnika.
Sežiganje lesa, kontaminiranega s poplavno vodo, lahko povzroči izpuste škodljivih snovi v zrak in s tem dodatno obremenjuje okolje ter ogroža zdravje ljudi. Prevzem teh odpadkov zagotavljajo izvajalci občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Občine so na ministrstvu pozvali, naj občane opozorijo, da pri nadaljnjem čiščenju v največji možni meri nastale odpadke ločujejo in oddajajo ločeno, skladno z navodili oziroma na način, kot je veljal pred vremensko ujmo.
Posebne deponije nameravajo urediti za mulj. »O tem se pravkar dogovarjamo, iščemo rešitve znotraj ministrstva in jih bomo naslovili na vse občine,« je povedala državna sekretarka. Gradbene odpadke je treba odpeljati v zbirne centre. »Zelo pomembno je, da se upoštevajo navodila ministrstva, civilne zaščite, občin in komunalnih podjetij,« je tako kot minister poudarila tudi Bolte.
O morebitnem izlitju nevarnih snovi, denimo iz industrijskih obratov ali delavnic, na ministrstvu nimajo informacij. »Ključno je, da zaenkrat ne beležimo izlitja nevarnih tekočin, vsaj tako je bilo do današnjega jutra po informacijah uprave za zaščito in reševanje ter civilne zaščite. To je dobra novica, seveda se lahko kje zgodi v prihodnjih dneh ali pa se je zgodilo mimo naših oči,« je dejal Kumer.
Na nekaterih začasnih odlagališčih se medtem količine odpadkov že zmanjšujejo, drugod še naraščajo. Razmere so odvisne tudi od ponovnega vzpostavljanja prometnih povezav, je povedal Kumer. Vzpostavljeni sistem odvoza odpadkov na poplavnih območjih je ocenil za dober. Tudi komunalna podjetja si pomagajo med seboj.
Prihodnji dnevi bodo sončni in toplejši
Po dokaj mirnemu sredinemu popoldnevu pa so po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) ponoči spet zabeležili nekaj nalivov. Glavnina padavin je padla predvsem v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, količine so bile med pet in 15, krajevno pa ponekod tudi 20 milimetrov. Nekaj neviht je preko tega območja potovalo precej hitro, je za STA pojasnila vremenoslovka Veronika Hladnik Zakotnik.
Pretoki rek po Sloveniji se medtem postopoma zmanjšujejo. Obetajoča je tudi vremenska napoved, saj se bo po napovedih meteorologov danes čez dan delno zjasnilo. Popoldne sicer lahko nastane kakšna ploha, a Arso ni izdala nobenega opozorila. V petek bo vreme sončno in nekoliko topleje, podobne razmere je pričakovati tudi v prihodnjih dneh.