Stranka je večkrat krinka za lastne interese. Medtem ko pri avtoritarni SDS vsi mislijo tako, kot misli On, govorijo tako, kot govori On in mu pohlevno sledijo, ko gre skrajno desno, pri SD demokratično dopuščajo sredinsko in levo orientacijo. Še več, dopustili so razne »tretje poti«, da se je leva stranka z leti prelevila v vedno bolj sredinsko. Vse to se po mojem mnenju pretežno ni dogajalo in se ne dogaja v dobrobit države – imamo presneto malo državnikov – ampak zaradi neznanja, nesposobnosti, nespametnosti, nenačelnosti, prilagajanja, podrejanja … in zlasti iz sebičnih razlogov, na primer: mlad, ambiciozen politik Pahor se je hotel s »tretjo potjo« oddaljiti od modrih starih tovarišev zato, da bi se uveljavil; Han s svojimi ukrepi pretirano podpira podjetnike, ker ima, tudi sam – podjetnik (Petrol) – od tega koristi? Namesto da bi sodeloval, raje kritizira stranke istega pola, zlasti Levico, zaradi tekmovalnosti z njo; zunanja ministrica podpre Hana, da bi ohranila svoj ministrski položaj in morda prikrila svojo (morebitno) odgovornost pri poslih nekdanjega generalnega sekretarja Žiberta z navideznimi krediti. Še mnogo drugih je glasovali zanj, ker se jim menda to izplača. In tako naprej.
A da ne boste mislili, da je kakšna težava z identiteto stranke, saj so (po Hanu) vsi enako veliki socialni demokrati: »Nič manjši socialni demokrat nisem, kot je Milan Brglez, ne zastopam drugačnih vrednot, jih le na drugačne načine predstavljam.« Problem pa je ravno v teh načinih. Lahko jemljemo Hanovo obljubljanje – »Boril se bom, da bodo ljudje, ki živijo od dela, imeli dostojno življenje v Sloveniji« – kot resno in iskreno, če se rad postavi na stran delodajalcev in kapitala? Škoda, da zaradi Hanove netovariške odločitve za las ni zmagal Brglez in z njim bolj izražene socialdemokratske vrednote, jasnejša stališča in gotovo bolj suverena zunanja politika z manj klečeplazenja in hipokrizije. Za to se moramo zahvaliti tudi tistim delegatom, ki so pred glasovanjem odšli domov. Zdaj pa je, kar je.
Bo SD po volitvah sestavila levosredinsko vlado, kot si je zadal za utopični (?) cilj njen novi predsednik? (Stranka, ki še volilnega kongresa ne zna dobro izpeljati, naj bi vodila vlado?) Bo šla v koalicijo z Janšo? Ali bo ostala pod parlamentarnim pragom? Nekateri že vidijo njen zaton. Napovedujejo osip nezadovoljnega članstva in ponovno razočaranje njenih volilcev, ki so stranki sporočali, da pričakujejo njeno očiščenje. Spet drugi menijo, da se lahko priljubljenost z lestvic, kjer je Han najbolj priljubljen Golobov minister, preslika tudi na stranko pod njegovim vodstvom. Glede na »zanimivo« odločanje naših volilcev se mi zdi tudi to možno. Recept se glasi: čim bolj se približajte ljudem, pristno ali manipulativno, z vedenjem, načinom govora in besedami. Deluje zlasti pri ljudeh, ki ne spremljajo političnega dogajanja, zato ne vidijo ali niso sposobni videti, kam vodi. Spomnimo se Pahorjevega smešnega igranja različnih vlog med predsedniškimi volitvami in Logarjeve manipulacije, da nima nič skupnega z Janšo ter njegovega neprestanega stresanja puhlic. Hanu se ni treba posebno truditi, ker tak je, »ljudski«, s svojo preprosto, direktno ter včasih gostilniško, ljudem razumljivo komunikacijo. Z njo vzbuja vtis, da je eden izmed njih, da mu lahko zaupajo. Pa bo to dovolj?
In še o naši največji bojazni, o koaliciji z Janšo. Ta po Hanovih besedah trenutno ni možna, direktno pa je ne zanika v prihodnosti. Kot da pušča odprta vrata, ker se še ne ve, kaj se bo čez dve leti dogajalo. Malo nam v »tolažbo«: o koaliciji ne odloča njen predsednik, ampak delegati, morda bodo tudi glasovali vsi njeni člani.
Polona Jamnik, Bled