Prejšnji četrtek je Joseph Wilson, vodja oborožene kriminalne tolpe 400 Mawozo, ki je pred dvema tednoma ugrabila 17 ameriških državljanov in Kanadčana, zagrozil, da jih bo skupaj z njihovim haitskim avtoprevoznikom usmrtil. Prek videoposnetka je sporočil: »Prisežem, da bom tem Američanom poslal kroglo v glavo, če mi ne dajo, kar zahtevam.« Gre za misijonarsko skupino petih moških, sedmih žensk in petih otrok, najmlajši ima osem mesecev, ki so člani cerkvene humanitarne organizacije Christian Aid Ministries s sedežem v ameriški zvezni državi Ohio.
Po navedbah predstavnika te organizacije Westona Showalterja so med njimi pripadniki amišev, menonitov in drugih anabaptističnih vej protestantske krščanske verske skupnosti iz Wisconsina, Ohia, Michigana, Tennesseeja, Pensilvanije, Oregona in kanadskega Ontaria.
Vse več ugrabitev
Misijonarsko skupino so ugrabili med obiskom sirotišnice v periferni občini Croix-des-Bouquets glavnega haitijskega mesta Port-au-Prince, ki je od letošnjega poletja pod nadzorom omenjene kriminalne tolpe. Po pisanju v haitijskih medijih zahteva vodja tolpe Wilson za njihovo izpustitev milijon dolarjev za vsakega oziroma 17 ali 18 milijonov dolarjev skupaj. Washingtonska administracija je v zvezi s preiskavo te zadeve poslala na Haiti skupino policistov zveznega preiskovalnega urada (FBI). V nadrealističnem videu, ki kroži po družbenih omrežjih in je bil posnet med pogrebom več članov tolpe, Wilson grozi tudi haitijskemu premierju Arielu Henryju in vodji nacionalne policije Léonu Charlesu.
»Spravljate me v jok. Jokam vodo. Toda jaz bom vas spravil v krvavi jok,« je dejal med sprehodom med krstami članov svoje zločinske tolpe, ki so bili ubiti domnevno v spopadu s policijo v začetku tedna, ko so napadli kolono avtomobilov, v kateri je bil prvi minister.
Nevladna organizacija Center za analize in raziskave o človekovih pravicah (CARDH) s sedežem v Port-au-Princeu je sporočila, da je bilo v prvi polovici oktobra ugrabljenih 119 ljudi, od začetka letos pa že 782. Po njihovih podatkih se je 90 odstotkov teh ugrabitev zgodilo v glavnem mestu, »kriminalci pa delujejo popolnoma nekaznovano in napadajo vse člane družbe«. Zaradi varnostnih razmer v državi in pomanjkanja goriva v prestolnici zdaj stavka in z blokado cest ter sežiganjem gum protestira na tisoče Haitijcev z zahtevo po odstopu premierja Henryja.
Predsednik parlamenta Dominikanske republike, s katero si Haiti deli karibski otok La Espanola, je te dni pozval mednarodno skupnost, da naj posreduje. »Kriza v sosednji državi je ušla izpod nadzora. (…). Velike države pozivam, da se posvetijo haitijskemu problemu in ne čakajo samo na ukrepanje Dominikanske republike. Na žalost mednarodna skupnost ni sprejela potrebnih ukrepov,« je obžaloval dominikanski predsednik parlamenta Alfredo Pacheco v zvezi z umorom haitijskega predsednika Jovenela Moiseja julija letos.
EU bo še naprej pomagala
Oglasila se je evropska komisija in postregla s podatki, da je po potresu 14. avgusta k letošnjim 14 milijonom evrov pomoči za lajšanje prehranske krize, za razseljene osebe zaradi nasilja, preprečevanje nesreč in usklajevanje ukrepov primaknila še tri milijone evrov.
»V Latinski Ameriki in na Karibih je Haiti država, ki prejme največ pomoči,« je pred nekaj dnevi v evropskem parlamentu povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in dodala: »Od leta 1994 smo Haitiju namenili 451 milijonov evrov.« Izpostavila je zračne mostove za prevoz medicinske opreme in 17 ton humanitarne pomoči poleg gradnje zavetišč, poljskih bolnišnic in šol. »Haitija ne bomo pustili samega, vendar samo humanitarna pomoč ne bo rešila krize,« je sklenila švedska komisarka.
