Vsaki nevladni organizaciji, ki ne bo upoštevala teh navodil, bo odvzeta licenca, piše v pismu, pod katerim se je podpisal minister Din Mohamad Hanif. Gre še za enega v nizu ukrepov, ki omejujejo pravice žensk v državi, ki ji od avgusta lani znova vladajo skrajno konservativni talibani. Trenutno še ni popolnoma jasno, če bo ta ukrep vplival tudi na organe Združenih narodov, ki v državi izvajajo pomoč ter razvojno delo. ZN skrbi predvsem to, da bodo ženske zaradi tega ukrepa še težje neposredno dostopale do pomoči, kar bo vodilo v nepojemljivo odvisnost žensk.

»Svet nas opazuje, a ne naredi ničesar.«

Nekatere ženske so za BBC anonimno spregovorile o svojem strahu in nemoči, ki jo čutijo pod trenutnim režimom. »Držala sem se talibanskega kodeksa oblačenja za ženske. Zmedena sem, saj ne vem, kaj se bo zgodilo z mojim življenjem,« je dejala ena izmed sogovornic. Druga je priznala, da je zdaj popolnoma odvisna od svojega moža, saj lahko le on služi denar in posledično preživlja družino. Tretja pa je dejala, da bo zdaj zelo težko plačala svoje račune in nahranila svoje otroke. Vse sogovornice pa problematizirajo dejstvo, da jih cel svet opazuje, a ne naredi ničesar. 

Ženske že skoraj čisto izrinjene iz javnega življenja

Odkar so se na oblast v Kabulu vrnili talibani, ženske počasi izrinjajo iz javnega življenja in državnih služb, postavili so jim stroge omejitve in jih vse bolj zapirajo v njihove domove. Tako denimo ne smejo potovati brez moškega sorodnika in se morajo v javnosti pokrivati, prepovedano jim je obiskovati parke, telovadnice in javna kopališča.

Srednje šole so za dekleta v večjem delu države zaprte že več kot leto dni. Ta teden so jim prepovedali tudi univerzitetno izobraževanje, kar je sprožilo ogorčenje po vsem svetu, tudi v muslimanskih državah, kjer so številni prepričani, da je prepoved v nasprotju z islamom. Umik prepovedi je zahtevala Savdska Arabija, pa tudi države skupine sedmih najrazvitejših držav sveta G7, ki so v četrtek ocenile, da bi prepoved lahko bila »zločin proti človečnosti«. Južnoazijska podružnica Amnesty International je prepoved obsodila in jo opisala kot »še en obžalovanja vreden poskus izbrisa žensk iz političnega, družbenega in gospodarskega prostora Afganistana.« 

Študentke, ki so se udeležile protestov proti omejitvi dostopa do univerz, so novinarjem in novinarkam BBC zaupale svoje stiske. »Uničili so edini most, ki me je lahko povezal z mojo prihodnostjo,« je dejala ena izmed študentk. Pri tem dodaja, da je verjela, da bo lahko ravno s študijem spremenila svojo prihodnost, vendar je to upanje zdaj uničeno. Druga študentka je poudarila, da je preučevala šeriatsko islamsko pravo in izpostavila, da je talibanski ukaz v nasprotju s pravicami, ki jih določata islam in Alah.

Ena od organizatork protesta je za AP News pojasnila, da se je protesta udeležilo okoli 100 do 150 žensk. »Varovanje je bilo na vsaki ulici, vsakem trgu, bila so oklepna vozila in oboroženi moški,« je dejala. »Ko smo začeli naš protest v parku Tariqi, so talibani pobrali veje z dreves in nas pretepli. Vendar smo protest nadaljevale. Okoli 11. ure so prinesli vodni top.« 

Minister za šolstvo Nida Mohammad Nadim je spregovoril o prepovedi na afganistanski državni televiziji ter dejal, da je nastopila samo zaradi tega, da se prepreči mešanje spolov in ker določeni predmeti kršijo načelo islama. Posebni poročevalec Združenih narodov pa je pojasnil, da gre le še za dodaten niz ukrepov, ki krši pravico do enakega izobraževanja ter poglablja izbris žensk iz družbe. Univerzitetni predavatelj in afganistanski aktivist v ZDA je prav tako kritičen in poudarja, da so talibani dokončali svojo izolacijo žensk s tem, da so jim začasno ukinili univerzo: »Afganistan ni država za ženske, temveč kletka za ženske«.

talibani Kabul Pravice pravice žensk