Ruske sile že od ponedeljka, ko je Moskva napovedala odstop od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita po črnomorskem koridorju, dnevno bombardirajo to pristaniško mesto ob Črnem morju. Tokratni raketni napad na Odeso je terjal dve smrtni žrtvi in 22 ranjenih, poleg stanovanjskih objektov in pristaniške infrastrukture pa je močno poškodoval tudi pravoslavno katedralo v zgodovinskem središču mesta, ki je na seznamu Unescove kulturne dediščine. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je napad označil za vojni zločin, Moskva pa je zanikala napad na katedralo ter krivdo za škodo naprtila ukrajinski zračni obrambi. Po ukrajinskih navedbah naj bi ruske sile na Odeso izstrelile 19 raket, od katerih jih je ukrajinska zračna obramba prestregla devet.

Milijonsko pristaniško mesto je imelo v zadnjem letu pomembno vlogo pri izvozu ukrajinskega žita. V Moskvi napade na Odeso označujejo kot povračilni ukrep za napad na krimski most, ki leta 2014 anektirani polotok povezuje z Rusijo in je pomemben za oskrbo ruskih vojaških sil. Ukrajina je napad pozdravila, ni pa prevzela odgovornosti zanj.

Apel Kitajske

O razmerah in ukrepanju, potem ko Rusija ni hotela podaljšati sporazuma o izvozu ukrajinskega žita po črnomorski poti, bo v sredo razpravljal svet Nato-Ukrajina. Tik preden je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg napovedal omenjeno srečanje na ravni veleposlanikov, je po telefonu govoril z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Sporočil je, da Nato poskus Moskve, da hrano uporablja kot orožje, kar najostreje obsoja. Kitajska je medtem pozvala tako Moskvo kot tudi Kijev, da čim hitreje dosežeta dogovor. Namestnik stalnega kitajskega predstavnika pri OZN Geng Shuang je nedavno v varnostnem svetu zahteval čimprejšnjo ponovno vzpostavitev izvoza žita in gnojil iz Rusije in Ukrajine.

Putin protiofenzivo razglasil za spodletelo

V Sankt Peterburgu pa sta se včeraj srečala ruski in beloruski predsednik Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko. Državnika sta se v živo pogovarjala prvič po uporu ruske najemniške vojske Wagner. Prav Lukašenko naj bi z Jevgenijem Prigožinom dosegel dogovor, da se umakne in se sedaj s svojimi plačanci nahaja na ozemlju Belorusije. Aleksander Lukašenko naj bi po poročanju ruskih tiskovnih agencij Putinu glede ukrajinske protiofenzive dejal, da ta ne obstaja, vendar naj bi mu Putin odvrnil, da sicer obstaja, vendar je spodletela.

Ameriški zunanji minister Antony Blinken pa je za ameriško televizijo CNN izjavil, da se je protiofenziva šele začela in da se zagotovo ne bo končala v tednu ali dveh, temveč lahko traja tudi več mesecev, boj za vrnitev zasedenih ozemelj pa bo težak in krvav. Kljub temu je Rusiji že zdavnaj spodletelo doseči prvotni cilj, to je da Ukrajino zradira z zemljevida, je poudaril Blinken. Po navedbah ZDA so ukrajinske sile povrnile približno polovico ozemlja, ki ga je prvotno zasedla Rusija.