Na sestanku so bili poleg Dermola in Meniha med drugim prisotni direktor Elesa Aleksander Mervar, za zdaj še generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Viktor Vračar, direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Mitja Tašler, generalni direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer, direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja in predsednika sindikatov SPESS in Teš Simon Lamot ter Danijel Tajnik, so sporočili iz velenjske občine.

Povod za srečanje je bil nedavna odločitev pristojnih, da je Teš do 2. novembra izklopljen iz omrežja, pri čemer je izklop mogoče podaljšati do 30. novembra. Razlog za to je pomanjkanje premoga za delovanje elektrarne zaradi ponavljajočih se geomehanskih težav Premogovnika Velenje ter posledic prvih ukrepov za opuščanje rabe premoga.

Izklop iz omrežja kljub sočasnemu trajanju remonta Nuklearne elektrarne Krško in s tem njenega izpada iz omrežja ob siceršnji energetski krizi omogočajo trenutne nižje cene elektrike zaradi toplega jesenskega vremena. Na ta način naj bi oblikovali dovolj zalog premoga za najhladnejše zimsko obdobje, ko bo elektrika dražja.

Dermol je po navedbah velenjske občine izrazil zavedanje, da lokalne skupnosti nimajo pristojnosti poseganja v poslovne odločitve, da pa imajo pristojnost in odgovornost vedeti razloge za poteze, s katerimi so povezane usoda zaposlenih ter oskrba Šaleške doline s toplotno energijo.

Odgovorni v energetiki so predstavnikom lokalnih skupnosti povedali, da je izklop Teša začasen in da si premogovnik prizadeva čim hitreje odpraviti tehnične težave, ki jih ima pri izkopa premoga ter še v mesecu novembru zagotoviti večje količine izkopanega premoga, hkrati pa si za povečanje zanesljivosti izkopa prizadevajo pridobiti sredstva za nakup dodatne odkopne opreme, ki pa ga mora odobriti Slovenski državni holding.

To po navedbah pristojnih pomeni tudi zagotovitev dodatnih finančnih sredstev za povečanje števila zaposlenih na jamskih deloviščih, prav tako pa je nujno zagotoviti čim bolj optimalne pogoje dela s poudarkom na čim višji stopnji varnosti zaposlenih.

Prisotni so po navedbah velenjske občine podprli prizadevanja premogovnika za pridobitev dodatnih sredstev za nakup opreme in odpiranje dodatnega odkopnega polja, pa tudi to, da se družbi prizna višja cena premoga za proizvodnjo električne energije.

Do problema pomanjkanja usposobljene delovne sile je, kot so besede odgovornih v premogovniku povzeli na velenjski občini, prišlo predvsem zaradi odločitve o izstopu iz energetske rabe premoga v 2033. Napovedani uvoz premoga, ki je potreben za zapolnitev zalog na deponiji, naj bi bil medtem prehodnega značaja in bo predvidoma trajal dve leti. Premogovnik in Teš obljubljata tudi, da bosta s kratkoročnimi in srednjeročnimi ukrepi v čim krajšem času zelo omilila neprijetne posledice transporta in razkladanja tujega premoga v Šoštanju in Pesju.

Glede energetske prihodnosti Šaleške doline so se prisotni strinjali, da je treba čim prej sprejeti zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju Saša regije. Obe občini bosta medtem skupaj s Tešem, Premogovnikom in Komunalnim podjetjem Velenje preučili vse možnosti za ohranitev sedanje cene premoga za stabilno in cenovno sprejemljivo oskrbo ogrevanja v dolini.