Norveški oficir Olaf Rye je že leta 1808 na skakalnici Vardebakken pri cerkvici v Eidsbergu pred vojaškimi prijatelji izpeljal prvi skok na smučeh v zgodovini in z dolžino 9,4 metra seveda poskrbel tudi za prvi uradni svetovni rekord. Skoraj 60 let kasneje ga je v Telemarku na Norveškem izboljšal njegov rojak Sondre Norheim: oče sodobnega smučanja telemark je po neuradnih podatkih skočil kar 31,5 metra, a po pisanju medijev je dolžina znašala le 19,5. Do danes je sledilo kar 107 uradnih svetovnih rekordov, pri čemer si jih med 13 državami Norvežani lastijo 45, Avstrijci 13, Finci 11, Nemci deset, Američani osem, Švicarji šest, Čehi štiri, Poljaki in Švedi po tri, Slovenci in Kanadčani po dva, Japonci in Italijani pa po enega.
Med uradno priznanimi svetovnimi rekorderji sta tudi Slovenca Jože Šlibar (141 metrov, Oberstdorf 1961) in Peter Prevc (250 metrov, Vikersund 2015). A med 97 neuradnimi rekordi, ki niso bili priznani zaradi padcev, dotikov ob doskoku, dosežkih na treningu ali izven uradnih tekmovanj, so se znašli še trije Slovenci, vsi v Planici. Janez Polda je leta 1948 skočil 120 metrov, a z dotikom, leta 1977 Bogdan Norčič 181 metrov, prav tako z dotikom, nazadnje pa Tilen Bartol leta 2016 s kar 252 metri, toda s padcem.
Nykänen s petimi rekordi
Po Šlibarjevem rekordu si je v naslednjih 62 letih veljavno rekordno znamko lastilo le pet skakalnic s 57 tekmovalci. Začelo se je s Kulmom leta 1962, ki je doslej zbral le tri svetovne rekorde (zadnjega leta 1986), Oberstdorf jih ima 15 (zadnjega leta 1984), češki Harrachov dva (poslovilnega z domačinom Pavlom Plocem s 181 metri leta 1983), vsi ostali pa so bili doseženi v Planici (28) in Vikersundu (9). Med skakalci z rekordnimi dolžinami v 215-letni zgodovini izstopata Finca in Norvežan: že pokojni in šestkrat poročeni Finec Matty Nykänen s petimi (tri je dosegel v dveh dneh 16. in 17. marca 1984 v Oberstdorfu, naslednja dva pa leto kasneje prav tako v dveh dneh v Planici), s po štirimi mu sledita rojak Matti Hautamäki (med letoma 2003 in 2005) in Norvežan Björn Wirkola (od 1966 do 1969).
V dolini pod Poncami je bilo vse od leta 1969, ko so zgradili letalnico bratov Gorišek, doseženih že omenjenih 28 uradnih rekordov in še deset neuradnih. Za največ so jih poskrbeli Norvežani (9) in Finci (7), daleč za njimi so Nemci, Avstrijci (po 3), Poljaki, Čehi (po 2), Američani in Švicarji (po 1). Planica je bila nepremagljiva kar 18 let (od 1987 do 2005), v tem času pa je padlo kar 18 najboljših znamk na svetu. A sanjskemu obdobju, ki se je končalo 20. marca 2005 z 239 metrov dolgim poletom Norvežana Björna Einarja Romörena, so sledili slab(š)i časi. Vikersund je prevzel primat in v Planici poskrbel za zdaj 18-letno sušo, med katero je objekt Vikersundbakken, ki je leta 2006 kot prva letalnica dobil reflektorje in leto kasneje poskrbel za prvo nočno tekmo, od leta 2011 gostil kar šest zaporednih svetovnih rekordov.
Najboljši le en dan
Na večkrat prenovljeni in povečani letalnici – nazadnje pod vodstvom nedavno preminulega Janeza Goriška februarja 2011 – je bil med rekorderji tudi Peter Prevc, ki je 14. februarja 2015 poletel 250 metrov in se v zgodovino zapisal kot prvi človek, ki je na smučeh dosegel četrt kilometra. A Prevc je bil rekorder le en dan, kajti Norvežan Anders Fannemel je pristal pri 251,5 metra, nato pa sta v le enem dnevu (18. marec 2017) njegov rojak Robert Johansson (252) in samo 20 minut kasneje Avstrijec Stefan Kraft (253,5), oba brez telemarka, poskrbela za najboljša dosežka na svetu.
Planici, ki že več kot 12 let čaka na to, da bo spet postala kraljica, ostaja v tolažbo – poleg skupnega števila svetovnih rekordov – tudi dejstvo, da proti Vikersundu vodi s 7:5 v skupnem številu poletov, dolgih 250 metrov ali več. Med 12 poleti so tudi trije neveljavni, na uradnem seznamu pa sta med Slovenci Peter Prevc in Tilen Bartol (252 m, marec 2016, padec). Kraftov rekordni dosežek 253,5 metra marca 2017 v Vikersundu je leto pozneje v Planici izenačil njegov rojak Gregor Schlirenzauer (s padcem), najdaljši polet v zgodovini pa je doslej uspel Rusu Dimitriju Vasiljevu februarja 2015 v Vikersundu z 254 metri, a je ob pristanku podrsal po snegu. In še dva plusa za Planico, v kateri je ima najdaljši veljavni polet Japonec Rjoju Kobajaši z 252 metri leta 2019: 18-letni Avstrijec Sepp Bradl je leta 1936 pred 15.000 gledalci postal prvi človek, ki je uradno skočil več kot sto metrov (101,5), Finec Toni Nieminen pa leta 1994 prvi z več kot dvesto metri (203).
