U je aprila 2019 sprejela direktivo, s katero se pravila, ki se uporabljajo za prenosne plinovode, ki povezujejo dve ali več držav članic, v okviru EU uporabljajo tudi za prenosne plinovode, ki so speljani v tretje države ali iz njih. Ta pravila med drugim predpisujejo dejansko ločitev prenosnih struktur od struktur proizvodnje in dobave ter dostop tretjih do prenosnega omrežja.
Družba Nord Stream 2, ki bdi nad plinovodom Severni tok 2, je odločitev izpodbijala pred Splošnim sodiščem EU, slednje pa je maja 2021 njeno tožbo zavrglo kot nedopustno. Družba Nord Stream 2 je zoper sklep Sodišču EU vložila pritožbo. Sodišče EU je danes podjetju prikimalo, Splošno sodišče EU pa mora torej o zadevi sprejeti odločitev.
Plinovod Severni tok 2 povezuje Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. V času gradnje je bil tarča kritik mnogih zahodnih držav, tudi ZDA, ki so Nemčiji očitale, da s projektom povečuje svojo odvisnost od ruskih energentov. Projekt je bil, čeprav je plinovod praktično zgrajen, dokončno ustavljen po ruski invaziji na Ukrajino, podjetje Severni tok 2 je posledično odpustilo vse zaposlene in bi lahko končalo v stečaju.
Družba Nord Stream, ki je v večinski lasti ruskega Gazproma in je ločena od družbe Nord Stream 2, je sicer v ponedeljek zaradi rednih vzdrževalnih del do 21. julija zaprla plinovod Severni tok 1. Porajajo se že vprašanja, ali morda ta zapora zaradi vojne v Ukrajini ne bo postala trajna, kar sicer v Moskvi zavračajo.
