V Predsednicah Werner Schwab skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še »aktivne« Maričke razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe. Za direktorja in umetniškega vodjo Jureta Novaka je predstava prva uprizoritev, ki jo režira v Prešernovem gledališču. Kot je povedal na predstavitvi, je nastala zelo posebna predstava, ki so jo sicer označili za črno komedijo, a je njeno končno sporočilo zelo temno. Med vajami so ugotovili, da besedilo nima zastonj statusa moderne klasike. »Besedilo je večplastno, na vsaki vaji smo odkrivali nove plasti. Nisem se zavedal, kaj vse lahko besedilo pove, dokler ga nismo oživili na odru. Ponuja nam pogled na našo nemoč, na naša omejevanja, izgubljenost, na to, zakaj si ne upamo živeti. Razkriva nam, kako smo omejeni zaradi teže sveta in lastne preteklosti,« je povedal Jure Novak.
Dramaturginja pri predstavi je Marinka Poštrak: »Drama Predsednice je bila v Avstriji krstno uprizorjena leta 1992 in je predvsem v katoliških krogih povzročila škandal in ogorčenje, saj govori o dreku, o sranju, ki nas preplavlja. O družini, o odnosih. Ko tri ženske začnejo razkrivati svoje zgodbe, se zaziramo v lastno ogledalo, v ogledalo naše čustvene kuge in odnosov, ki so otrpli, nečustveni. Na začetku se smejemo trem malim predsednicam, nato pa z grozo zremo v njihove zgodbe.«
Kot je dejala Tina Resman, ki igra najmlajšo, še vedno aktivno čistilko, Maričko, je v predstavi odkrila ogromen bazen toksičnosti in podtalnih odnosov. Za Vesno Jevnikar, predstavila se bo v vlogi upokojenke Erne, je predstava vpogled v to, kako kruto lahko človeka zaznamuje in v kakšno blato ga lahko pahneta osamljenost ali nemoč. Bodisi zaradi fizične osamljenosti ali zaradi družbenega statusa. »Ljudje smo nagnjeni k temu, da želimo imeti svoj prav, tam, kjer za to ni nobene potrebe, s tem pa naredimo največ zla,« je dodala. Darja Reichman, nastopila bo v vlogi upokojenke Grete, pa je povedala, da je jezik v predstavi specifičen. Kar igralke govorijo, je meseno, lahko tudi pritlehno, govorjeno pa je z nekoliko drugo retoriko, z nekim višjim jezikom.
Pri nastajanju predstave so sodelovali še scenograf Leon Vidmar, avtor glasbe je Uroš Buh, za koreografijo je poskrbela Lada Petrovski Ternovšek, pomembna vloga na odru pa bo pripadla tudi pozavnistu Branku Mraku.