Na Zdusu se obenem zavzemajo za spremembo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki prinaša digitalne bone, je na novinarski konferenci dejal predsednik Zdusa Janez Sušnik.

»Pod temi pogoji ne more več teči naprej, to ni način,« je bil danes kritičen Sušnik. Kot je dejal, so že v času prejšnje vlade, ki je pripravila zakon, opozarjali, da je 5000 razpisanih mest za digitalna izobraževanja starih 55 let in več zelo malo glede na celotno populacijo, ki zajema več kot 700.000 ljudi.

Podpredsednica zveze, ki je zadolžena za digitalizacijo, Jožica Puhar, je pojasnila, da so zakon prvotno podprli, ampak se je na tem mestu njihova vloga končala. Po njenem mnenju so bili nadaljnji postopki javno premalo podrobno obrazloženi. Spomnila je na starejše, ki živijo na podeželju in niti nimajo dostopa do širokopasovnega interneta.

Predsednik komisije za izobraževanje pri Zdusu Milan Osterc je ob tem pojasnil, da pripombe in priporočila zveze pri pripravi zakona niso bile upoštevane. »Ni se vedelo ne kakšen bo cenovni razpon ne komu točno bo namenjen,« je pojasnil.

Sušnik je opozoril tudi na diskriminiranje tistih starejših, ki dejansko potrebujejo izobraževanja s področja digitalnih kompetenc. Ob začetku zbiranja prijav na izobraževanja je po njegovih besedah namreč prišlo do navala oseb, ki so še vedno delovno aktivni, imajo vsaj osnovne digitalne kompetence in jim je temeljni cilj pridobiti digitalni bon.

Predsednik Zdusa je ob tem poudaril, da se na prijavnih mestih marsikje ni preverjalo digitalnih kompetenc oseb, ki se prijavljajo, kljub temu da dokumentacija to predvideva.

Ob začetku zbiranja prijav so takoj stopili v stik z ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh, ki se je tudi sama strinjala, da trenutni pristop ni dober. Z ministrico se bodo v ponedeljek sestali in izmenjali mnenja glede nastalega položaja. Srečanje je bilo prvotno predvideno za petek, a so ga morali zaradi okužbe Stojmenove Duh s koronavirusom prestaviti.

Po Sušnikovem mnenju bi pri izobraževanju morale sodelovati tudi številne organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas in gasilci. Te bi znale pri aktivnih članih spodbuditi učenje, je prepričan.

Kot je še poudaril Sušnik, je digitalna pismenost med člani Zdusa zelo nizka. Po njegovi oceni zna spletne strani in pametne telefone uporabljati med 15 in 20 odstotkov članov zveze, ki skupno šteje okoli 200.000 ljudi. Pomanjkanje digitalne pismenosti marsikateremu starejšemu že povzroča težave v vsakdanjem življenju, med drugim pri obiskovanju zdravnika, saj ponekod zahtevajo prijavo prek spleta.

Težave so tudi pri sami prijavi na izobraževanja za digitalno opismenjevanje, saj so nekateri izvajalci zahtevali prijavo prek elektronske pošte. »Starejša populacija mora biti enakovredna starejši,« je pozval predsednik Zdusa. Sušnika zato veseli, da sta k začasni zaustavitvi aktivnosti glede izobraževanj pozvala tudi predsednik vlade Robert Golob in ministrica Stojmenova Duh.

V vladni službi za digitalno preobrazbo zaustavitev aktivnosti zahtevajo, ker so ugotovili, da prihaja do številnih nepravilnosti. S Slovenskega regionalno razvojnega sklada, ki je skrbnik pogodb z izvajalci, so sporočili, da z vladno službo danes intenzivno iščejo rešitev. »Izjavo za javnost bomo podali danes konca dneva ali najpozneje jutri,« so pojasnili.