»RNK še nikoli ni bila pridobljena in sekvencirana iz izumrle vrste,« je povedal profesor evolucijske genomike na univerzi v Stockholmu in eden od vodij projekta Love Dalen. Po njegovih besedah je to majhen korak k temu, da bo v prihodnosti morda mogoče oživiti izumrle vrste.
Dalenu in njegovi ekipi je uspelo na 130 let staremu primerku tasmanskega tigra - shranjenega pri sobni temperaturi v švedskem prirodoslovnem muzeju - sekvencirati oziroma ugotoviti zaporedje baz RNK. Na podlagi tega so nato lahko rekonstruirali RNK njegove kože in skeletnih mišic.
»Če želite oživiti izumrlo žival, potem morate vedeti, kje so geni in kaj počnejo ter v katerih tkivih so regulirani,« je pojasnil Dalen in poudaril, da je pri tem potrebno poznati tako DNK kot RNK. Ena najpomembnejših nalog RNK je namreč prenos genetske informacije med DNK in ribosomi.
Zadnji znani živeči tasmanski tiger, znan tudi kot tasmanski volk ali tilacin, je umrl v ujetništvu leta 1936 v živalskem vrtu Beaumaris na Tasmaniji. Po evropski kolonizaciji Avstralije je bila žival razglašena za škodljivca, za vsako ubito odraslo žival pa so oblasti ponujale nagrado.
Znanstveniki so se za oživitev te vrste vrečarja odločili med drugim zato, ker je njegov naravni habitat na Tasmaniji v veliki meri ohranjen. Njihove ugotovitve so sicer pomembne tudi za preučevanje pandemičnih virusov RNK.
RNK je namreč nosilec genetske informacije pri nekaterih vrstah virusov. Številne dosedanje pandemije, kot sta bili tudi pandemiji novega koronavirusa ali španske gripe, so povzročili virusi RNK, še navaja AFP.
