»Ukrajinske sile so z dvema težko oboroženima vojaškima helikopterjema nezakonito vstopile v ruski zračni prostor,« je v izjavi sporočil ruski preiskovalni odbor. »Izvedli so najmanj šest zračnih napadov na več stanovanjskih stavb v naselju Klimovo,« so še navedli preiskovalci.
»Ukrajinske oborožene sile so danes streljale na Klimovo. Zaradi obstreljevanja so bile poškodovane stanovanjske stavbe, več ljudi je ranjenih,« pa je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočil guverner regije Aleksander Bogomaz. Dodal je, da so na prizorišče prispele reševalne službe.
»Zaradi incidenta v regiji Brjansk je bilo ranjenih sedem ljudi. Vsi poškodovani so v bolnišnici,« je za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti potrdil predstavnik ruskega ministrstva za zdravje Aleksej Kuznecov. Dodal je, da sta dva od ranjenih huje poškodovana in potrebujeta operacijo.
Ruska varnostna služba FSB je danes za rusko tiskovno agencijo Tass sporočila tudi, da naj bi ukrajinske sile streljale na mejno kontrolno točko, kjer je več kot 30 ukrajinskih beguncev prečkalo mejo z Rusijo, toda poškodovanih ni bilo. AFP teh trditev ni mogla neodvisno preveriti.
Medtem naj bi do domnevnih zračnih napadov ukrajinskih sil prišlo tudi v regiji Belgorod na jugu Rusije. Tamkajšnji guverner Vjačeslav Gladkov je na Telegramu zapisal, da je bila vas Spodarjušino blizu meje tarča napadov ukrajinskih sil. Poškodovanih po njegovih besedah ni bilo, vendar so oblasti zaradi varnosti začasno evakuirale prebivalce iz te in še ene bližnje vasi.
Do današnjih poročil o napadih ukrajinskih sil na ozemlju Rusije prihaja, potem ko je ruska vojska v sredo zvečer zagrozila, da bo bombardirala ukrajinske poveljniške centre v Kijevu in drugih delih države, če bo ukrajinska vojska še naprej napadala rusko ozemlje.
»Opažamo poskuse sabotaž in napadov na rusko ozemlje s strani ukrajinskih enot,« je v izjavi zapisalo rusko obrambno ministrstvo. »Če se bodo takšni primeri nadaljevali, bodo ruske oborožene sile napadle ukrajinske poveljniške centre, vključno s tistimi v Kijevu.«
Poškodovana ruska bojna ladja
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je na križarki Moskva izbruhnil požar, ki je zajel tudi strelivo, ki je eksplodiralo. »Ladja je huje poškodovana,« so dodali. Ob tem še preučujejo, kaj je povzročilo požar, posadko pa so evakuirali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pred tem je guverner Odese Maksim Marčenko preko Telegrama sporočil, da so ukrajinske rakete zadele ladjo in jo huje poškodovale. Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič pa je sporočil, da se je s križarko zgodilo nekaj presenetljivega in da ne razumejo točno, kaj se je zgodilo. »Počasi gori. Točno sedaj. In zaradi razburkanega morja ni jasno, ali bo lahko pomoč prišla do nje,« je sporočil v objavi na portalu Youtube.
Kasneje je potrdil, da je Moskva potonila. »Kje je Moskva? Potonila je,« je tvitnil Arestovič. Navedb sicer še ni bilo možno preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rusko obrambno ministrstvo je navedbe Ukrajine zavrnilo. »Križarka Moskva je še nad gladino,« so sporočili. Kot so dodali, je požar lokaliziran in ne beležijo več eksplozij streliva. Trenutno delajo na tem, da bi ladjo odvlekli do pristanišča.
Raketna križarka Moskva, ki so jo zgradili v ukrajinskem Mikolajivu, je v uporabi od začetka 80. letih prejšnjega stoletja. S 510-člansko posadko je med drugim služila tudi v konfliktu v Siriji, kjer je varovala ruske sile v oporišču Hmeimim. Gre tudi za križarko, ki je ob začetku invazije na Ukrajino zahtevala predajo ukrajinskih sil na Kačjem otoku.
Mariupolj vse bolj v ruskih rokah
Spopadi v Ukrajini se medtem krepijo na vzhodu države. Ruska vojska je sicer po lastnih navedbah prevzela nadzor nad večino Mariupolja, so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva. Preostale ukrajinske sile pa naj bi blokirali, so dodali. Ukrajinska stran teh navedb ni potrdila.
Ameriški inštitut ISW pa ocenjuje, da bodo ruske sile verjetno prevzele nadzor nad mestom v prihodnjem tednu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
O novih smrtnih žrtvah med drugim poročajo iz Harkova. Po raketnem napadu ruskih sil so umrli štirje civilisti, deset pa jih je bilo ranjenih, je sporočil tamkajšnji guverner Oleg Sinegubov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je sporočil, da so ruske sile na severu države za seboj pustile veliko število min in granat, ki jih sedaj odstranjujejo.
V svojem rednem nočnem nagovoru se je zahvalil Poljski in baltskim državam za njihovo podporo po obisku štirih predsednikov v Kijevu. Pomembno je, da so predsedniki obiskali Borodjanko, kjer so se prepričali o grozotah, je dejal. »Za predsednike je to še en argument, da ostreje pozivajo k oprijemljivim sankcijam proti Rusiji,« je povedal.
Ob tem je Zelenski znova pozval Evropsko unijo, naj se odreče ruskim energentom.
Danes devet humanitarnih koridorjev
V Ukrajini bodo po dnevu prekinitve danes odprli devet humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, med drugim iz Berdjanska, Tokmaka, Enerhodarja in Mariupolja, je danes sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
V sredo zaradi blokad in kršitev premirja s strani ruske vojske niso organizirali humanitarnih koridorjev. Glede današnjih koridorjev pa je Vereščukova še dejala, da jih bodo iz Luganska organizirali pod pogojem, da bo ruska stran spoštovala prekinitev ognja.
»Humanitarni koridorji v regiji Lugansk bodo odprti pod pogojem prekinitve obstreljevanja s strani okupatorjev,« je sporočila.
Ukrajinski parlament Rusijo označil za teroristično državo, njena dejanja za genocid
Ukrajinski parlament je danes sprejel resolucijo, v kateri je Rusijo označil za teroristično državo, dejanja ruske vojske med ofenzivo v Ukrajini pa za genocid. Obenem je prepovedal proruske simbole, povezane z vojno v Ukrajini, kot sta na primer črki Z in V.
V podporo resoluciji je glasovalo 354 poslancev ukrajinskega parlamenta, je na družbenem omrežju Telegram zapisal poslanec Jaroslav Železnjak. Potrebnih je bilo le 226 glasov.
Simboli ruskih oboroženih sil in nekaterih ruskih organov so tako od danes naprej v Ukrajini izrecno prepovedani, ruska vlada je uvrščena med »neonacistične totalitarne režime«, dejanja ruske vojske pa so označena kot genocid na ukrajinskim ljudstvom.
»Ruska federacija je teroristična država, eden od ciljev ruskega političnega režima pa je državni genocid nad ukrajinskim narodom, fizično iztrebljenje, množični umor državljanov Ukrajine«, je zapisano v resoluciji.
Obtožbe o genocidu po mnenju ukrajinskih zakonodajalcev potrjujejo »množična grozodejstva« ruske vojske, ki so jih nedavno razkrili v Buči, Borodjanki, Hostomelu in Irpinu, kjer razkrivajo umore, ugrabitve, mučenja in posilstva ukrajinskih državljanov.
Ukrajinski parlament je Moskvo obtožil tudi, da poskuša z blokadami uničiti cela mesta. Prav tako so Kremelj obtožili prisilne deportacije ukrajinskih otrok in njihovo posvojitev s strani Rusov, s čimer naj bi poskušali izničiti njihovo ukrajinsko identiteto.
Ukrajinski parlament je v resoluciji tuje vlade in zakonodajne organe ter Združene narode pozval, naj dejanja ruske vojske označijo za genocid.
Do te poteze prihaja, potem ko je ameriški predsednik Joe Biden ta teden ocenil, da je delovanje ruskih sil proti Ukrajincem enakovredno genocidu, čemur sta pritrdila tudi kanadski premier Justin Trudeau in britanski premier Boris Johnson.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki ga je podprl nemški kancler Olaf Scholz, je medtem zavrnil eksplicitno uporabo besede genocid, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kasneje označil za »boleče«.