Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes objavilo odločitve v treh odmevnih tožbah, ki so povezane s podnebnimi spremembami in človekovimi pravicami. Najbolj odmeva odločitev v tožbi neprofitnega društva starejših Švicark proti državi. Sodišče je namreč odločilo, da jim je država s prešibkimi ukrepi proti podnebnim spremembam kršila človekove pravice.
V drugem odmevnem primeru pa sodišče ni sprejelo v obravnavo tožbe šestih mladih Portugalcev proti 33 evropskim državam, ki da z nezadostnimi ukrepi proti podnebnim spremembam kršijo njihove človekove pravice. Sodišče je zapisalo, da imajo države v temelju jurisdikcijo samo na svojem ozemlju, zahtevani odstop od tega načela pa zavrnilo.
V tretjem primeru pa ni sprejelo v obravnavo tožbe evropskega poslanca Zelenih in bivšega župana francoske občine Grande-Synthe proti Franciji zaradi nezadostnih ukrepov proti podnebnim spremembam. To je zavrnilo s pojasnilom, da poslanec živi v Bruslju.
Vse odločitve je sprejel veliki senat sodišča, ki odloča o pomembnejših vprašanjih, kar podnebne spremembe vse bolj tudi postajajo, saj se podobni primeri vrstijo povsod po svetu. Odločitve so dokončne in se nanje ni mogoče pritožiti.
Previdno do širjenja jurisdikcije
V Strasbourgu je bilo danes zelo živahno. Pred sodiščem so se zbirali podnebni aktivisti, prišla je tudi Greta Thunberg in se fotografirala z mladimi Portugalci. Njihovemu primeru je bilo namreč posvečene največ pozornosti, označevali so ga za prelomnega, zato bo verjetno med aktivisti tudi največ razočaranja nad odločitvijo sodišča.
Portugalce, stare med 11 in 24 let, so k tožbi spodbudile posledice gozdnih požarov na Portugalskem leta 2017, ko je umrlo več kot sto ljudi. Trdili so, da je to ena od posledic nezadostnih ukrepov 33 držav, med njimi Slovenije, proti podnebnim spremembam, in dodali, da imajo sami zaradi njih zelo specifične težave, kot so alergije ali motnje spanja. Državam so očitali, da ne izpolnjujejo obveznosti iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki govori tudi o pravici do življenja ter do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ter da ne ravnajo v skladu s sporazumi, h katerim so same pristopile, kot je pariški podnebni dogovor. Kot so zapisali, bo posledice neukrepanja najbolj trpela prav njihova generacija.
Da bi njihova tožba uspela, bi moralo ESČP ugotoviti jurisdikcijo držav zunaj njihovega ozemlja. To so pravniki mladih Portugalcev sodišču tudi predlagali. Sodišče se je sicer strinjalo, da imajo dejanja, kot so ogljikovi izpusti, jasno posledice tudi zunaj meja države, ki jih proizvaja. Vendar pa je zapisalo, da bi takšen korak, kot so ga predlagali Portugalci, povzročil praktično neomejeno jurisdikcijo držav in odgovornost do ljudi praktično po vsem svetu. »To bi konvencijo spremenilo v globalno pogodbo o podnebnih spremembah,« je zapisalo, to pa zavrnilo z argumentom, da za to ni podlage v sami konvenciji. V praksi je torej ESČP posredno sporočilo, da je zaradi premalo ambicioznih podnebnih politik mogoča kvečjemu tožba prebivalcev proti lastni državi (tožbo Portugalcev proti Portugalski je sicer zavrnilo, ker tam niso izčrpali pravnih sredstev).
Ne more tožiti in zmagati kar vsak
In to se je tudi zgodilo v drugem primeru. Sodišče je namreč Švici naložilo plačilo 80.000 evrov odškodnine neprofitnemu društvu švicarskih seniork, ker »ni izpolnila svojih obveznosti iz konvencije o človekovih pravicah glede podnebnih sprememb«. Sodišče navaja, da država ni vzpostavila ustreznega nadzornega okvirja za toplogredne pline, ni dosegla cilja zmanjšanja izpustov ter je ukrepala prepočasi in neustrezno. »Sodišče je ugotovilo, da 8. člen konvencije zajema pravico do učinkovite zaščite s strani državnih organov pred resnimi negativnimi učinki podnebnih sprememb na življenje, zdravje, dobrobit in kakovost življenja,« je zapisalo.
Ta sodba zna še zelo odmevati, ker je mogoče pričakovati, da se bo v podobni obliki ponovila v drugih evropskih državah. Vendarle pa je sodišče pri njej dvakrat stopilo na zavoro. Ob tem, ko je ugodilo omenjenemu društvu, je zavrnilo individualno tožbo štirih njegovih članic, ki so hkrati tožile Švico z istimi argumenti. Ocenilo je namreč, da mora v primeru, ko toži posameznik, ta dokazati, da je bil osebno in neposredno prizadet, saj bi sicer lahko tožil (in zmaga) kar vsak. Hkrati pa sodišče Švici ni predpisalo, kako mora zdaj ukrepati glede podnebnih politik, da odpravi kršenje konvencije. »Ob upoštevanju zapletenosti in narave teh vprašanj, sodišče ne more podrobno predpisati ukrepov za učinkovito izvrševanje sodbe,« je zapisalo in to prepustilo v presojo tudi državi sami.
