V Čilu bo 35-letni Gabriel Boric 11. marca letos uradno prevzel štiriletni predsedniški mandat in na tem položaju zamenjal desničarskega multimilijonarja Sebastiána Pinero. V petek je novoizvoljeni levičarski predsednik javnosti predstavil svoj vladni kabinet. Za vodje 24 ministrskih resorjev je imenoval štirinajst žensk in deset moških, med njimi so nekdanji študentski voditelji, neodvisni strokovnjaki in regionalni predstavniki. Ta zmerna ekipa naj bi si prizadevala izpeljati globoke reforme, ki jih je obljubil. Ob predstavitvi vlade je Boric dejal: »V ministrski ekipi se nam pridružujejo ljudje različnega izvora in formacij; gre za drugačen kabinet, z večino žensk, medgeneracijsko in politično pluralnostjo ter različnimi pogledi; poleg članov političnih strank so močno zastopani tudi neodvisni ministri.«
Prvič notranja ministrica
Med najodmevnejšimi imeni novega kabineta sta Mario Marcel, predsednik čilske centralne banke, imenovan za finančnega ministra, in Izkia Siches, nekdanja predsednica zdravniške zbornice, ki bo ministrica za notranje zadeve. Politično neodvisni Marcel je sicer blizu socialistični stranki in je šele v četrtek zvečer odstopil z mesta predsednika centralne banke, ki jo je vodil od leta 2016. Gre za 62-letnega ekonomista z doktoratom univerze v Cambridgeu in je eden od simbolov makroekonomske discipline v Čilu. Njegovo imenovanje pomirja notranje in zunanje trge, ker mu zaupajo in sprejemajo Boricevo potezo kot zagotovilo za zmernost in postopnost napovedanih reform. Marcel bo vodil najpomembnejši resor, odgovoren za proračun, davčno in pokojninsko reformo ter druge spremembe na socialnem področju. Iskanje ravnovesja med povečanjem socialnih izdatkov in doseganjem fiskalne konsolidacije zagotovo ne bo lahek izziv.
Izkia Siches, 35-letna zdravnica, ki je vodila Boricevo volilno kampanjo, bo prva ženska v zgodovini Čila na ministrskem položaju za notranje zadeve in javno varnost. To je zelo zahteven in občutljiv resor, posebej zaradi stopnjevanja nasilja na jugu države, kjer si staroselska etnična skupnost Mapuches prizadeva za avtonomijo. Na njihovem ozemlju je odhajajoči predsednik Pinera vzpostavil vojaški nadzor, ki ga namerava novoizvoljeni predsednik preklicati. Sichesova je bila tudi prva ženska na čelu čilske zdravniške zbornice. Na ta položaj je bila imenovana leta 2017 in si je zaradi svojih kritičnih ocen vladnih ukrepov proti pandemiji covida-19 pridobila veliko naklonjenost javnosti.
Bodočo prvo damo že kritizirajo
Izstopa tudi ime vnukinje nekdanjega predsednika Salvadorja Allendeja (1970–1973), 50-letne socialistične poslanke Maye Fernandez. Njeno imenovanje na čelo obrambnega resorja ima močan simbolni pomen zaradi državnega udara, ki so ga proti njenemu dedu izvedle oborožene sile pod vodstvom generala Avgusta Pinocheta septembra 1973. Njena mati je Beatriz Allende, druga od treh Allendejevih hčera, njen oče pa nekdanji pripadnik kubanskih varnostnih služb. Med ožje člane vlade je Boric vključil tudi dva nekdanja študentska kolega, ki sta skupaj z njim vodila študentske proteste leta 2011. To sta 33-letna sedanja poslanka Camila Vallejo, ki bo generalna sekretarka v novi vladi, in 34-letni Giorgio Jackson, ki bo zadolžen za vladne odnose s parlamentom.
Bodoča prva dama, Boriceva življenjska sopotnica, pa je Irina Karamanos. Dvaintridesetletna politologinja je voditeljica feministične fronte znotraj stranke Socialna konvergenca, ene od članic vladne koalicije Široka fronta in katere član je tudi Boric. Irina Karamanos je med volilno kampanjo dejala, da si vloga prve dame »zasluži premislek«, prejšnji teden pa je »po več tednih premišljevanja« pristala nanjo z zavezo, da jo bo spremenila. V feminističnih krogih je njena odločitev naletela na ostre kritike, kar kaže, da se bo tudi nova leva vlada znašla v primežu med levo in desno opozicijo, kot napovedujejo nekateri analitiki.