Seveda lahko to porabo energije zmanjšamo tako, da ne zračimo, kot bi morali, torej na račun zdravja in udobja. V vseh stavbah brez mehanskega sistema prezračevanja se dogaja prav to, saj uporabniki enostavno ne morejo vsako uro za pet minut odpreti vseh oken. Zdrav, čist in svež zrak je najbolj osnovna zdravstvena, higienska in komfortna potreba ljudi. Obenem je to tudi osnovna zahteva v gradbeništvu in arhitekturi, saj je poleg statične trdnosti in odpornosti proti požaru ustrezna notranja klima tretja osnovna zahteva za vsak ljudem namenjen objekt. Ker pa se zraka ne vidi in žal tudi ne občuti, ko je slab ali celo škodljiv, je to področje izredno zanemarjeno, kar je pokazala tudi aktualna epidemija.

Kaj je ustrezno

Žal je večina stavb brez ustreznega prezračevanja. Kaj je ustrezno, nam povedo predpisi – pa tudi zdrava pamet. Bivalne prostore je treba neprekinjeno prezračevati, ko smo v njih prisotni, se mora ves zrak zamenjati v dveh urah, če so prostori prazni, pa v 4–5 urah. Na ta način se stanovanje ali hiša ohranja v sanitarno primerni kondiciji za bivanje. Če v stanovanju ali hiši ni mehanskega sistema prezračevanja, je objekt obsojen na slab zrak, nezdravo klimo in nizko raven udobja uporabnikov. Nujno je urediti ustrezen sistem nadzorovane neprekinjene menjave zraka. Poudarek je na ustreznem sistemu, saj je tudi nekaj načinov, ki niso najboljši, stanejo pa enako kot pravilno zasnovani in izdelani sistemi prezračevanja. V novih stavbah bi takšne sisteme morali vgrajevati ob gradnji, a ker komercialni investitorji vedo, da bodo stanovanja prodali tudi brez te komplikacije, se še vedno odločajo za klasično gradnjo, ki je brez ustreznega prezračevanja in je celo v nasprotju s predpisi. Pri tem ji inženirski kader, ki je za to odgovoren, pomaga, namesto da bi uveljavil pravila stroke, kot je to običajno na vseh drugih strokovnih področjih v procesu gradnje.

Centralni sistem prezračevanja z rekuperacijo je najprimernejša rešitev. Res je vgradnja zahtevna, ampak nič bolj kot barvanje zidov ali lakiranje parketa – nekaj dni pač traja. Rezultat so zdrava in ugodna notranja klima, zdrav in vedno svež zrak brez poletnih primesi cvetnega prahu in brez zimskih delcev PM 10, ki nastajajo ob kurjenju. Da ne omenjam prihranka skoraj vseh 30 kWh/m2 na leto, kolikor sicer porabimo za ogrevanje zaradi toplotnih izgub pri prezračevanju z odpiranjem oken. Ob uveljavitvi skoraj ničenergijske gradnje v Evropi in tudi v naši zakonodaji je uporaba mehanskega prezračevanja z visoko stopnjo rekuperacije logična posledica za gradnjo v bodoče.

Ob prezračevanju se pogosto postavlja vprašanje, ali je mogoče tudi ogrevati in hladiti z zrakom. Načeloma da, čeprav je zrak slab prenosnik toplote, zato so potrebni večji volumni. Ker se potrebe po ogrevanju in hlajenju v dobro narejenih pasivnih hišah nižajo, lahko z minimalnim povečanjem volumna zraka za prezračevanje z njim tudi ogrevamo in hladimo, kar pomeni, da bi z enim sistemom prezračevali, greli ih hladili prostore. Torej če bi prezračevalno napravo dogradili s toplotno črpalko, ki bi zrak grela ali hladila, bi ubili veliko muh na en mah. Ne bi potrebovali druge naprave za hlajenje niti za ogrevanje, zunanje enote klimatske naprave ne bi bilo, saj bi toplotna črpalka v prezračevalni napravi izkoriščala pretok zraka, ki ga uporabljamo za prezračevanje. Kmalu bodo na trgu takšne naprave, zato je že danes bolje predvideti večje volumenske pretoke oziroma več vodnikov za zrak.

Kuhanje

Kuhanje ni nedolžen porabnik najkakovostnejše – električne energije. V primeru s plinom je kar trikrat bolj potratno. Investitorji so našli tudi na tem področju način za varčevanje z investicijskimi stroški in gradijo objekte brez plinske napeljave. Res je, da lahko prinesemo plin v jeklenki, a je to v večstanovanjskih blokih vseeno težava. Tudi moda je naredila svoje s steklokeramičnimi kuhalnimi ploščami, ki so gladke in vedno hitro očiščene. Gotovo si lahko vsak sam izbere kuhalno ploščo, kot jo želi, vendar bi država morala dodatno obdavčiti vse naprave, ki po nepotrebnem ali neracionalno uporabljajo velike količine električne energije – in kuhalne plošče na elektriko so prve v tej vrsti.

Hlajenje prostorov

Kdor ima hišo v naravnem okolju, lahko s pasivnim hlajenjem (odpiranjem oken ponoči in zapiranjem podnevi) v vročih dneh na naraven način ohladi svojo hišo. Manj sreče pri tem imajo stanovanja v velikih stanovanjskih blokih v mestih, kjer se celotna betonska masa segreje nad prijetnimi temperaturami. Klimatske naprave so običajna rešitev. Njihova značilnost je, da jih uporabljamo izredno malo časa, a takrat smo veseli, da jih imamo. Tudi hiše, kjer niso navdušeni nad nočnim odpiranjem oken ali kjer je več zastekljenih površin, potrebujejo klimatsko napravo. Če hiša ni res velika, je najboljša rešitev namestitev klimatske naprave v stopnišču čim višje. Na ta način bo učinek dober za obe nadstropji, cena investicije nizka in v nobeni sobi ne bo neprijetnega vpihovanja ohlajenega zraka. Namreč poleti je bolj kot zniževanje temperature pomembno zniževanje relativne vlažnosti zraka.

Seveda lahko stvar tudi bistveno zakompliciramo s stenskim ali talnim hlajenjem, ki pa ne sme delovati samostojno, saj povečuje relativno vlažnost, ki je poleti največja težava. V takšnem primeru je nujno dodati aktivno hlajenje oziroma aktivno razvlaževanje, to je klimatska naprava, bodisi kot razcepljeni sistem bodisi vgrajena kot kanalska klima v sistem prezračevanja. Tak sistem bistveno poviša stroške in komplikacije, učinek pa ni bistveno boljši – uporablja se ga predvsem za velike sisteme.

Avtarkične stavbe

Iz vsega navedenega je mogoče sklepati, da je danes in tukaj že možno narediti avtarkično – infrastrukturno neodvisno stavbo. Bodisi zasebno hišo, stanovanjski blok ali naselje. V vsaki hiši ali stanovanju v takem kompleksu je mogoče urediti takšne pogoje, da bo stavba neodvisna od centralne infrastrukture (elektrika, voda, kanalizacija, ogrevanje, plin). In zakaj se stavb ne gradi tako? Ker država takšne gradnje še ni določila za prioriteto, ki bo dobila javno podporo, niti še ni uredila ustreznih predpisov. Namreč avtarkična in okoljsko neoporečna gradnja odpira možnosti za gradnjo objektov kjer koli, tudi tam, kjer ni vse klasične infrastrukture; narejena mora biti le cestna povezava. To pa je korak bližje idealu bivanja z naravo in v njej, ki se mu arhitektura želi že od nastanka čim bolj približati.

Če bi bil sam ta trenutek na začetku ustvarjalne in delovne kariere, ne bi dolgo premišljeval, ampak bi takoj organiziral skupino, ki bi znala in želela narediti (tipske) avtarkične stavbe in jih ponuditi kupcem. To je smer v prihodnost in vse, kar je potrebno pri takšni gradnji, lahko že danes ponudijo domača podjetja.