Letošnjo zgodnjo vrnitev štorkelj po prezimovanju v toplih krajih gre po besedah Gregorja Domanjka iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pripisati ugodnemu vremenu na selitveni poti. Bele štorklje v Slovenijo prihajajo po tako imenovani vzhodni selitveni poti in letijo po vzhodni strani Afrike, čez Bližnji vzhod in Turčijo.
Lani je v Sloveniji gnezdilo 300 parov bele štorklje, kar je največ od leta 1999, ko je DOPPS začel popisovati štorkljina gnezda. Prav tako je bilo lani največ izvaljenih in odletelih mladičev, skupno 473. Poleg tega se lani prvič po več letih ni zmanjšalo število štorkelj v Pomurju, ki pri nas tradicionalno velja za osrednje domovanje teh ptic. »Gnezd, kjer so štorklje v preteklih letih aktivno gnezdile, je v Pomurju okrog 80, vseh gnezd skupaj pa je nekoliko več. Po Goričkem jih je namreč trenutno nekaj praznih, kar pa ne pomeni, da bodo taka ostala,« je pojasnil. Nastajajo tudi nova, denimo v Markovcih na Goričkem in Spodnjih Ivanjcih, kot tudi v Sodišincih pri Murski Soboti.
Štorklje so stepske živali in živijo v nižinah. Zato je v preteklosti Prekmurje veljalo za njihovo deželo, a so pogoste tudi v Prlekiji in na Dravskem polju. »To sta osrednji območji štorkelj iz preteklosti, zdaj pa zaradi intenzivnega kmetijstva v Sloveniji iščejo še druga območja. Krško polje recimo, pa Dolenjska, tudi na Gorenjskem že gnezdijo,« je povedal Domanjko. Lani je bilo eno gnezdo celo na Bledu, kar je po njegovih besedah res nenavadno.
V tednih pred vrnitvijo štorkelj pri DOPPS običajno obnavljajo ali nameščajo podstavke za njihova gnezda. Tako so delavci elektropodjetja v sodelovanju z DOPPS v sredo zamenjali podstavke za gnezda v Gornji Radgoni, Mostju ter v Benediktu, v naslednjih dneh pa bodo to naredili še v Zamarkovi in Voličini.
