Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je sporočil, da so danes potrdili dva sklopa ukrepov za pomoč državljanom in podjetjem v boju proti draginji. Prvi paket pomoči je namenjen najbolj ogroženim državljanom; to so tista gospodinjstva, v katerih živijo upravičenci do denarno socialne pomoči in varstvenih dodatkov. Teh je po njihovih ocenah 63 tisoč. Člani omenjenih gospodinjstev bodo upravičeni do enkratnega dodatka v višini 200 evrov, v kolikor gre za samske osebe, pri veččlanskih družinah pa se pomoč sešteva. Na primer, če sta dva člana socialno ogrožena in oba brezposelna, bosta prejela 314 evrov, če pa imata še otroka, bosta poleg tega prejela še 118 evrov pomoči oziroma polovico tega, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Tako bo pomoč prejelo približno 54 tisoč prejemnikov denarno socialne pomoči. Nekateri med njimi so tudi delovno aktivni, kar kaže na to, da je pri nas vedno več primerov tako imenovanih revnih zaposlenih. Pomoč bo prejelo tudi 9 tisoč prejemnikov varstvenega dodatka.
Drugi sklop pomoči je namenjen najbolj ogroženim invalidom. To so tisti, ki so upravičeni do invalidnega nadomestila, teh je skupaj približno 7400. Vsak bo prejel enkratni dodatek v višini 200 evrov. V primeru, da invalid živi tudi v socialno ogroženem gospodinjstvu, bo poleg tega prejel tudi dodatke, ki mu pripadajo kot članu socialno ogroženega gospodinjstva.
Minister je poudaril, da bodo med razdeljevanjem pomoči, ki bo potekalo od 1. novembra do 31. marca, v sisteme socialne varnosti poskušali vključiti tudi tiste, ki bi bili do socialne pomoči upravičeni, pa so bili do zdaj spregledani. Analize kažejo, da so to predvsem starejše samske ženske, ki včasih niti ne vedo, da jim pomoč pripada. Paket pomoči bo torej namenjen boju proti revščini širše. Skupaj bodo po ocenah porabili 41 milijonov evrov, od tega 27 milijonov v letošnjem letu, ostalo pa v naslednjem. Izplačani bodo enako kot socialne pomoči in ne bodo zamejeni glede tega, za kaj se jih porabi.
Minister za gospodarstvo Matjaž Han pa je predstavil ukrepe, ki jih je vlada predvidela za gospodarstvo. Povedal je, da imajo na ministrstvu ustanovljeno gospodarsko koordinacijo, ki je sestavljena iz več zbornic in strokovnjakov, ki pomagajo pri sprejemanju odločitev. Poleg njih deluje tudi tako imenovana draginjska skupina, znotraj katere sodelujejo ministri, ki se ukvarjajo z vprašanji energetike.
Danes so sprejeli zakon o pomoči gospodarstvu zaradi povišanja cen tako električne energije kot tudi zemeljskega plina. Matjaž Han je poudaril, da je »to šele prvi ukrep v letošnjem letu, ki bo pomagal gospodarstvu, ker se vsi zavedamo, da prihajajo hudi časi in moramo biti na to pripravljeni«. Svetovna banka namreč ocenjuje, da se je v letu 2022 za polovico zvišala cena energije, kar vpliva na rezultate gospodarskih družb. Tudi gospodarska zbornica je naredila anketo med 61 podjetji, od tega je štiri petine podjetij odgovorilo, da jim bo zaradi povišanja cen upadel dobiček, tri četrtine podjetij pa ocenjuje, da bodo izgubili na konkurenčnosti. Za ukrepe bodo namenili 40 milijonov evrov, pri tem pa se bodo oprli na enačbo evropske komisije, po kateri bodo sofinancirali 30 odstotkov stroškov, če bodo cene energije zrasle za dvakratnik v povprečju enega leta. Ukrep je bil prav tako usklajen z evropsko komisijo.
Pripravili so tri vrste pomoči podjetjem: prva je pomoč maksimalno 500 tisoč evrov enemu upravičencu, ki ne sme presegati zgoraj navedenih 30 odstotkov; druga je posebna pomoč, ki bo omejena na 2 milijona evrov za posameznega upravičenca in tudi ne sme presegati teh 30 odstotkov; zadnja pa je pomoč, ki je pomembna za energetsko intenzivna podjetja in je omejena na dva milijona, kjer bodo podjetja lahko upravičena do sofinanciranja 70 % stroškov, če bodo dokazali dovolj veliko izgubo.
Do konca leta bo država najprej izplačala 20 milijonov sredstev, v naslednjem letu do 15. marca pa še drugo polovico. Vloge bodo morale biti oddane do 15. novembra. Na njih se bodo upravičenci prijavili prek aplikacije in jih podpisali digitalno. Priložiti bo treba tudi dokazila oziroma račune, ki so jih od 1. julija do konca leta imela podjetja.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved pa je sporočil, da je vlada danes sprejela spremembe zakona o varstvu pred naravnim in drugimi nesrečami, ki so pomembne za vse, ki delujejo v tem sistemu. Po novem bodo namreč deležni finančnih spodbud, če bo v razmerah naravnih nesreč treba aktivirati državni načrt reševanja. Vlada bo tako lahko na tej podlagi odobrila dodatna sredstva za društva in nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju. Nov zakon bo veljal tudi za obdobje gašenja požara na Krasu, saj gre za največji požar v zgodovini Slovenije.
