Zatem, ko so včeraj vse tri stranke morebitne bodoče vladne koalicije sklicale izredne sestanke svojih vodstev, je bil to dovolj zgovoren znak, da so dvotedenski uvodni pogovori očitno obrodili sadove in bodo, kot vse kaže, prešli v pogajanja o sestavi vlade. Povsem uradna bo ta odločitev šele zatem, ko jo bodo zelenim v nedeljo potrdili tudi delegati na izrednem strankarskem kongresu in pri liberalcih še različni organi stranke, pri socialdemokratih zadostuje sklep predsedstva.
Po uvodnih pogovorih so se stranke zedinile o sklepnem dokumentu, iz katerega je mogoče razbrati, kakšno politiko bo vodila morebitna bodoča vladna koalicija. Digitalizacijo in krajše birokratske postopke so o v predvolilnem boju obljubljale vse tri stranke, ki hočejo sedaj te obljube kar najhitreje uresničiti. Že v prvem letu vladanja naj bi sprejeli vse potrebne odločitve, da bi investicije postale hitreje, lažje in varneje izvedljive, trajanje postopkov bi radi skrajšali za polovico.
Kot najpomembnejšo točko dokumenta je verjetni bodoči kancler Olaf Scholz navedel boj proti podnebnim spremembam in obljubil, da bi lahko termoelektrarne, ki za pridobivanje elektrike kurijo premog, lahko odklopili že do leta 2030, Nemčija pa naj bi postala »vodilni trg elektromobilnosti«. O splošni omejitvi hitrosti na avtocestah se niso mogli dogovoriti, v tej točki je očitno prevladala beseda liberalcev.
Bolj človekoljubna migrantska politika
Socialdemokratom je na drugi strani uspelo uveljaviti, da bo vladna koalicija že v prvem letu vladanja dvignila minimalno urno postavko na 12 evrov, sklepni dokument pa hkrati obljublja, da se ne bodo nižale pokojnine in ne bo zviševala starostna meja za upokojevanje. Odpravili bodo socialno pomoč, ki se je doslej imenovala Hartz IV (v skladu s Hartzovimi reformami, ki so začele veljati med letoma 2003 in 2006), ter uvedli državljanski prihodek, kar naj bi zmanjšalo stigmo njegovih prejemnikov. Ob velikem pomanjkanju delovne sile v negi si bodo prizadevali za boljše delovne razmere in višje plačilo, delavce pa bodo iskali tudi v tujini.
Otrokove pravice bodo zapisali v ustavo in nadgradili otroško varstvo in popoldansko varstvo v šolah. Na leto naj bi zgradili 400.000 stanovanj, gradnjo četrtine teh naj bi podprli z javnim denarjem. Ocene o tem, koliko stanovanj trenutno primanjkuje v Nemčiji, so različne in se gibljejo od 630.000 do 3,5 milijona. V migrantski politiki je Nemčija opredeljena kot država priseljencev in to naj bi se odslikavalo tudi v zakonodaji o državljanstvu. Tujci, ki so se uspešno vključili v nemško družbo, naj bi lažje prišli do pravice prebivanja v državi, beguncem je treba omogočiti zakonit vstop v državo in združevanje družin, a hkrati naj bi poskrbeli tudi za hitrejši izgon tistih, ki nimajo pravice do azila.
