Osebje v največji bolnišnici na območju Gaze Al Šifa se bori za življenja številnih pacientov, tudi novorojenčkov. Ker je v bolnišnici zmanjkalo zalog kisika, so novorojenčke morali premestili v operacijske dvorane brez inkubatorjev, poroča ameriška televizija CNN.
»Zdaj so izpostavljeni številnim zunanjim dejavnikom, ker smo jih vzeli iz inkubatorjev. Zavili smo jih v folijo in položili zraven vroče vode, da bi jih ogreli,« je v nedeljo pojasnil direktor bolnišnice Mohamed Abu Salmija. Ob tem je opozoril, da je v zadnjem dnevu zaradi nenehnih spopadov in bombardiranja umrlo več otrok v bolnišnici.
Palestinsko ministrstvo za zdravje v Gazi je danes sporočilo, da je umrlo že šest nedonošenčkov in devet pacientov. Po podatkih ZN pa so bile v napadih v okolici Al Šife ubite tri medicinske sestre.
Zdravniki delajo ob svečah
V izraelskih napadih je bila poškodovana ključna infrastruktura bolnišnice, vključno z napravo za proizvodnjo kisika, rezervoarji za vodo, kardiovaskularnim oddelkom in porodnišnico. Zaradi pomanjkanja goriva je bila bolnišnica tri dni brez elektrike, pojenjajo pa tudi zaloge hrane in vode.
V bolnišnici zaradi pomanjkanja elektrike ne deluje nobena operacijska soba, je dejal Abu Salmija in dodal, da »kdor potrebuje operacijo, umre, mi pa ne moremo storiti ničesar«. Po poročanju samostojnega novinarja je bilo v Al Šifi v zadnjih dneh videti na desetine trupel, ki jih še niso pokopali, zdravniki pa delajo tudi ob svečah.
Izraelska vojska trdi, da je v nedeljo pred vhodom v Al Šifo postavila 300 litrov goriva, a naj bi osebju dostop do goriva oviralo skrajno palestinsko gibanje Hamas. Direktor bolnišnice pa pojasnjuje, da so ga izraelski uradniki poklicali in mu ponudili gorivo, a da bi ponujena pomoč zagotovila le 30-minutno delovanje generatorjev.
Poudaril je, da je osebje preveč prestrašeno, da bi šli po gorivo, saj naj bi bili v bližini izraelski tanki. »Želimo si vsako kapljico goriva, vendar sem izraelskim silam povedal, da ga je treba poslati prek Mednarodnega odbora Rdečega križa ali katere koli mednarodne ustanove,« je še dodal.
V bolnišnici ujetih več tisoč ljudi, ki so se zatekli pred spopadi
Po navedbah palestinskega ministrstva za zdravje so osebje, pacienti in več tisoč ljudi, ki so se zatekli pred spopadi, sedaj ujeti v bolnišnici. Izrael medtem vztraja, da lahko ljudje varno zapustijo bolnišnico, če sledijo evakuacijskemu koridorju. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je za CNN povedal, da so iz bolnišnice že evakuirali približno sto pacientov.
S težavami se sooča tudi druga največja bolnišnica v Gazi, bolnišnica Al Kuds. Palestinski Rdeči polmesec je namreč v nedeljo sporočil, da je bolnišnica prenehala delovati zaradi pomanjkanja goriva in izpada električne energije. Po podatkih ZN sicer že 20 od 36 bolnišnic v območju Gaze ne deluje več.
Izraelska vojska medtem danes nadaljuje napade v okolici bolnišnic v Gazi in ob tem Hamas obtožuje, da se je naselil v civilno infrastrukturo, tudi v bolnišnice.
Število smrtnih žrtev v bolnišnici Al Šifa narašča
Število smrtnih žrtev v bolnišnici Al Šifa v Gazi se je od vikenda povzpelo na 34, vključno s sedmimi dojenčki, je danes sporočil namestnik ministra za zdravje v Gazi Jusef Abu Riš. Dodal je, da na severu Gaze ne deluje nobena bolnišnica več, in pojasnil, da so bile prisiljene prenehati delovati zaradi pomanjkanja goriva in spopadov.
»Na desetine je mrtvih in na stotine ranjenih, a do njih ne moremo priti. Reševalna vozila mirujejo, ker nanje streljajo, ko zapustijo bolnišnico,« je povedal direktor največje bolnišnice v Gazi Al Šifa Mohamed Abu Salmija. Priče so medtem poročale o intenzivnih spopadih s tanki in oklepnimi vozili le nekaj metrov od vrat Al Šife, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
V zadnjih dneh so se znatno okrepili spopadi med izraelskimi silami in pripadniki skrajnega palestinskega gibanja Hamas, zlasti v okolici bolnišnic v Gazi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bolnišnica Al Šifa ne deluje več kot bolnišnica. Poudarila je, da so stalno bombardiranje in spopadi v neposredni bližini poslabšali že tako kritične razmere.
V Al Šifi je od vikenda po najnovejših podatkih palestinskih oblasti umrlo 27 odraslih pacientov in sedem dojenčkov. Po podatkih ZN so bile v napadih v okolici Al Šife ubite še tri medicinske sestre, poškodovana pa je bila ključna infrastruktura, vključno z napravo za proizvodnjo kisika, rezervoarji za vodo, kardiovaskularnim oddelkom in porodnišnico.
Izrael trdi, da naj bi imel v Al Šifi, v katero se je zateklo več tisoč ljudi iz celotne enklave, Hamas skrite poveljniške centre, pod zemljo pa mrežo predorov. Osebje v bolnišnici te trditve zanika.
S težavami se sicer sooča tudi druga največja bolnišnica v Gazi, bolnišnica Al Kuds. Palestinski Rdeči polmesec poroča, da je bolnišnica prenehala delovati zaradi pomanjkanja goriva. Po podatkih ZN sicer že 20 od 36 bolnišnic v Gazi ne deluje več.
Izrael na jugu Gaze napadel stavbo, kjer je nastanjeno osebje ZN
Združeni narodi so danes sporočili, da je Izrael na jugu območja Gaze napadel stavbo, v kateri je nastanjeno osebje organizacije. Po besedah generalnega komisarja agencije ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) je napad blizu mejnega prehoda Rafa z Egiptom nov dokaz, da v Gazi ni varnega kraja.
UNRWA je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila, da je vsem stranem v konfliktu dvakrat poslala koordinate lokacije stavbe, nazadnje v petek. Po navedbah UNRWA so bili v hiši za goste nastanjeni štirje uslužbenci ZN, ki so stavbo zapustili tik pred napadom. Če tega ne bi storili, bi v napadu po navedbah agencije najverjetneje umrli.
UNRWA še navaja, da je bilo v zadnjih tednih neposredno ali posredno poškodovanih več kot 60 objektov ZN. Med njimi je večina šol, ki jih razseljeni Palestinci uporabljajo kot zasilna zatočišča. Agencija je v petek sporočila, da je bil od začetka spopadov med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas 7. oktobra ubit 101 sodelavec UNRWA.
V stavbah UNRWA na jugu območja Gaze naj bi poiskalo zatočišče več kot 600.000 ljudi, vendar pa v stavbi, ki jo je Izrael napadel danes, po podatkih agencije ni bilo razseljenih. Po podatkih ZN je zaradi spopadov na območju Gaze razseljenih več kot 1,5 milijona ljudi.
V znak spoštovanja do žrtev med svojimi uslužbenci v Gazi so ZN danes na svojih uradih spustili zastave na pol droga. Žrtev so se že spomnili v uradih v Bangkoku, Tokiu in Pekingu. Posebne dogodke pa so organizirali tudi v Katmanduju in Kabulu.
Palestinski premier pozval ZN in EU, naj s padali dostavijo pomoč Gazi
Palestinski premier Mohamed Štajeh je danes ZN in EU pozval, naj s padali dostavijo humanitarno pomoč na območje Gaze, zlasti na sever te palestinske enklave. V Egipt je medtem prispela prva ladja s humanitarno pomočjo od začetka spopadov med Izraelom in Hamasom. Izrael pa je danes znova odprl koridor za evakuacijo prebivalcev na jug enklave.
V egiptovsko pristanišče v El Arishu blizu mejnega prehoda Rafa je danes priplula prva ladja s humanitarno pomočjo od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize. Gre za turško ladjo, ki je dobavila »material, generatorje in reševalna vozila za vzpostavitev osmih terenskih bolnišnic«, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil turški uradnik.
Ankara je Kairo zaprosila tudi za odobritev gradnje terenskih bolnišnic v El Arishu, ki leži približno 40 kilometrov od mejnega prehoda Rafa. »Od egiptovskih oblasti smo prejeli zeleno luč,« je dodal turški uradnik.
Izraelska vojska je medtem danes prebivalce Gaze znova pozvala k evakuaciji na jug enklave. V ta namen bo med 8. in 15. uro po srednjeevropskem času odprt koridor za evakuacijo. V mestu Rafa in bližnji okolici pa je v veljavo stopila štiriurna humanitarna prekinitev spopadov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vojska je prebivalce prav tako pozvala, naj se obrnejo nanjo, če jim bodo pripadniki skrajnega palestinskega gibanja Hamas skušali preprečiti evakuacijo.
Netanjahu omenil možnost dogovora za izpustitev talcev
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo izrazil previdno upanje, da bo dosežen dogovor o izpustitvi več talcev, ki jih palestinska islamistična skupina Hamas po vdoru na izraelsko ozemlje 7. oktobra zadržuje že več kot mesec dni. V pogovoru za ameriško televizijo NBC ni želel pojasniti podrobnosti, da ne bi ogrozil možnosti za dogovor.
»Če bo dogovor dosežen, bo le posledica vojaškega pritiska,« je še dejal Netanjahu po poročanju tujih tiskovnih agencij. Ob tem je ocenil, da je premik v pogajanjih povzročila šele kopenska ofenziva izraelske vojske na območju Gaze, ki ga nadzoruje Hamas. »Če bo dogovor možen, se bomo o njem pogovarjali. Če bo dosežen, ga bomo objavili,« je še pojasnil.
NBC in drugi ameriški mediji so, sklicujoč se na vladne vire, poročali o pogovorih o tem, da bi Hamas izpustil okoli 80 žensk in otrok v zameno za palestinske ženske in najstnike, pridržane v Izraelu. Teh navedb ni uradno potrdil nihče. Tudi Netanjahu podrobnosti morebitnega dogovora ni pojasnil.
Svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna za nacionalno varnost Jake Sullivan je za ameriško televizijo ABC potrdil, da pogajanja potekajo. Pojasnil je še, da v njih sodeluje Katar, ameriška administracija pa je vanje aktivno vključena. »Prizadevamo si za sklenitev dogovora, ki bi vključeval izpustitev talcev,« je dejal Sullivan. Je pa poudaril, da ne more izdati veliko podrobnosti, ker gre za občutljiva pogajanja. Po navedbah Izraela Hamas še vedno zadržuje 239 talcev.
V pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CNN pa je Netanjahu v nedeljo pozval Američane, naj na vojno med Izraelom in Hamasom gledajo kot na svojo. »To ni le naša vojna, je tudi vaša,« je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. »To je boj civilizacije proti barbarstvu,« je dodal.
Borrell: Treba je začeti razmišljati o času po koncu napetosti na Bližnjem vzhodu
Po mnenju visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella je treba začeti razmišljati o obdobju po koncu trenutnih napetosti na Bližnjem vzhodu. Na to se morajo danes osredotočiti tudi zunanji ministri EU, je povedal. Med zasedanjem je Borrell napovedal, da bo ta teden obiskal regijo, kjer bodo razpravljali tudi o političnih vprašanjih.
»Začeti moramo razmišljati o rešitvi za obdobje po vojni. Na to se morajo po mojem mnenju danes osredotočiti tudi zunanji ministri v razpravi,« je pred zasedanjem Sveta EU za zunanje zadeve povedal Borrell. »Iskanje celovite rešitve za palestinsko vprašanje je resnični politični problem, s katerim se moramo soočiti,« je še dejal. Napovedal je, da bo zunanjim ministrom, med katerimi je tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, predstavil svoj pogled glede tega.
Ob tem je spomnil na nedeljsko skupno izjavo 27 držav članic, v kateri so izrazile zaskrbljenost zaradi obupnih razmer v bolnišnicah v Gazi. Izrael so pozvale k zadržanosti, da bi zaščitili življenja civilistov. Skrajno palestinsko gibanje Hamas, ki nadzoruje območje, pa so pozvali, naj civilistov in bolnišnic ne uporablja kot živi ščit. V skladu s sklepi zasedanja voditeljev držav članic EU pred približno dvema tednoma so se članice v skupni izjavi zavzele za »takojšnjo vzpostavitev humanitarnih premorov«, da bi lahko na območje Gaze dostavili humanitarno pomoč.
Pomen humanitarnih premorov je ob prihodu na zasedanje poudaril tudi evropski komisar za krizno upravljanje Lenarčič. Na območjih, kamor je treba dostaviti humanitarno pomoč, je treba po njegovih besedah uvesti smiselne prekinitve sovražnosti, ki morajo biti naznanjene dovolj vnaprej in trajati dovolj dolgo, da lahko humanitarne organizacije opravljajo svoje delo.
Dejal je še, da je treba v Gazo dostaviti gorivo, saj je njegovo pomanjkanje glavni razlog za to, da večina bolnišnic na območju ne deluje več. K dostavi goriva sicer EU poziva že od začetka humanitarne krize. »Obžalujemo, da se doslej to še ni zgodilo. In zdaj vidimo, kakšne so posledice, ko bolnišnice ena za drugo ustavljajo svoje dejavnosti,« je povedal.
Poleg tega je treba znatno povečati število tovornjakov, ki jim je dovoljeno vstopiti v Gazo. Njihovo število ne dosega niti 10 odstotkov potreb po hrani, zdravilih, vodi in drugih dobrinah, je pojasnil komisar. Kot je dejal, o vsem tem sicer potekajo intenzivni pogovori, vendar pa zaenkrat še niso prinesli zadovoljivih rezultatov.
Zagotavljanje humanitarnega dostopa pa bo tudi tema Borrellovega obiska v regiji ta teden, v okviru katerega bo obiskal Izrael, Palestino, Bahrajn, Savdsko Arabijo, Katar in Jordanijo. Borrell je med današnjim zasedanjem na družbenem omrežju X sporočil, da bo z regionalnimi voditelji razpravljal tudi o političnih vprašanjih. Ob tem je izpostavil rešitev dveh držav, ki jo je mogoče doseči zgolj prek dialoga.
Fajon: Skrajni čas je za sklenitev humanitarnega premirja v Gazi
Skrajni čas je za sklenitev humanitarnega premirja v Gazi, da bi humanitarna pomoč dosegla ljudi na območju, je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju povedala slovenska ministrica Tanja Fajon. Razmere v tej palestinski enklavi se namreč dramatično zaostrujejo, je še dejala in obsodila napade na bolnišnice.
»Razmere v Gazi se dramatično zaostrujejo in jaz najostreje obsojam napade na bolnišnice, na civiliste, na otroke, gre za grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava in skrajni čas je, da dosežemo humanitarno premirje, da dobimo humanitarno pomoč za ljudi, ki so tam,« je pred zasedanjem zunanjih ministrov povedala Fajonova.
Po njenem mnenju to, da ni mogoče zaustaviti spopadov oziroma narediti humanitarnih premorov, pomeni »izjemno krizo humanosti« in tudi »krizo svetovnega reda«. Ministrica je izrazila upanje, da bo danes EU poslala močno skupno politično sporočilo. Samo povečevanje humanitarne pomoči, ki pa ne pride do ljudi, namreč nima smisla. »Tu so na preizkušnji tudi naše vrednote,« je poudarila.
Ministri bodo danes govorili tudi o prihodnosti Bližnjega vzhoda po umiritvi napetosti, pri čemer je Fajonova poudarila, da je najprej treba storiti vse, da se ustavi človeška tragedija, ki smo ji vsak dan priča. Si pa želi, da bi prišli v položaj, ko bi lahko znova resno in angažirano govorili o rešitvi dveh držav, ki je zapisana tudi v koalicijski pogodbi slovenske vlade.
»V svojem nastopu ob začetku mandata sem povedala, da si želim priznanja Palestine in tako tudi ravnamo kot odgovorna članica v Generalni skupščini Združenih narodov in zdaj tudi kot opazovalka v Varnostnem svetu,« je povedala.
