Spletni goljufi so spretni in premeteni, odlično se znajdejo v svetu interneta, ki za mnoge še vedno ostaja uganka. Hitro se prilagodijo »novi realnosti«, spletnemu bančništvu, ukvarjanju s kriptovalutami. Denarja je na spletu več, kot ga je bilo kdajkoli prej. Denarja, ki ga sami vidijo kot plen. Policisti PU Maribor so te dni prijeli še dve prijavi, nanašajoč se na spletne goljufije s kriptovalutami. »V enem je bila ženska oškodovana za 4.600 evrov, ki so ji bili odtujeni z bančnega računa potem, ko je neznancem omogočila dostop do spletne banke. V drugem primeru pa je moški opravil več transakcij v spletno denarnico v višini 1.280 evrov,« so sporočili s PU Maribor.
Omogočila dostop do spletne banke
Moški in ženska sta le zadnja v dolgi vrsti žrtev, ki so jih letos že obravnavali na tej policijski upravi. Maja in junija so namreč prejeli kar 23 prijav spletnih goljufij, pri katerih je nastalo krepko nad 200 tisoč evrov skupne škode. Proti koncu aprila smo pisali, kako so si prevaranti za tarči vzeli moškega s Ptuja in iz Slovenske Bistrice, kjer so prvemu z računa pobrali šest, drugemu pa slabih 40 tisoč evrov. Še posebno v oče bode prvi primer, saj Ptujčan s kriptovalutami sploh ni trgoval. A ko so ga poklicali, da ima na trgovalnem računu večji finančni znesek, je klicateljem vseeno posredoval svoje podatke in jim omogočil dostop do upravljanja z njegovim računalnikom. Kar je sledilo, niti ni tako presenetljivo. Z bančnega računa so mu ukradli dobrih šest tisoč evrov. Na podobne »limanice« so goljufi ujeli tudi Bistričana, ki je v preteklosti na račun sicer sam nakazal manjši znesek. Ob novici o njegovem zaprtju so mu obljubili nakazilo dobička, zato jim je tudi on posredoval osebne in bančne podatke. Goljufom je tako omogočil dostop do računalnika, z računa pa so mu ukradli okoli 40 tisočakov.
Nasedejo tudi tisti, ki s kriptovalutami ne trgujejo
Kljub številnim opozorilom policije glede previdnosti kriptogoljufom še vedno mnogi nasedejo. Tudi tisti, ki s kriptovalutami sploh niso nikoli trgovali in tako v kriptomenjalnici oziroma denarnici tudi v teoriji ne morejo imeti nikakršnih sredstev. »Žrtve zaradi naivnosti in želje po hitrem zaslužku tujcem zaupajo dostop do spletne banke in osebnih podatkov. Namesto hitrega zaslužka pa jim ostanejo le prazni računi,« navaja Anita Kovačič Čelofiga s PU Maribor. Kako običajno poteka prevara? Goljuf, tujec po telefonu pokliče žrtev in jo v polomljeni slovenščini s tujim naglasom skuša prepričati, da ima v eni od kriptomenjalnic denar. Recimo 20 tisoč evrov. Žrtvi pokaže kriptoračun s temi sredstvi, da bi bila prevara še bolj pristna. Ker pa žrtev nima dostopa do denarja, prevarant ponudi »pomoč«. Žrtev prepriča, da si na računalnik ali telefon namesti program, s katerim mu omogoči oddaljen dostop do naprave, brez česar bi kriptovalute izgubili. Goljuf lahko tako vstopi v spletno banko in nabiralnik elektronske pošte, z računov pa prenese denar. Žrtvi svetujejo, naj se za nekaj ur izogibajo spletni banki, da bo kriptodenar tako hitreje prenesen, ko žrtve ugotovijo, da je vse skupaj laž in da so ostale brez denarja, pa je običajno že prepozno.
V letu in pol ob 500 tisoč evrov
Slovenska policija je letos obravnavala že več kot sto primerov take goljufije, v katerih so bile žrtve oškodovane za skupno več kot 3,5 milijona evrov. V enem bolj izstopajočih primerov, s katerim so se kadarkoli ukvarjali, je oškodovanec izgubil pol milijona evrov. Prek spleta je namreč iskal možnost za investicijo v kriptovalute, prek spletnega oglasa na facebooko vnesel svoje podatke, kmalu pa prejel klic »borznega posrednika« ki mu je obljubil izjemen donos za investicijo v kriptodelnice dobro stoječe družbe za proizvodnjo avtomobilov. Prevarantu je omogočil dostop do računalnika, da bi mu nanj namestil program za oddaljen dostop do »trgovalne platforme«, kar je, seveda, bila laž. Začelo se je z razmeroma nizkimi zneski, več mesecev sta bila na zvezi vsak dan. Prevarant mu je prikazoval lažne dobičke, moški pa je na njihovi osnovi vlagal vse več denarja. Na neki točki mu je zaupal celo podatke za dostop do svoje spletne banke, da je lahko »borzni posrednik« sam izvajal transakcije. Nekaj drobiža mu je sicer izplačal, v letu in pol pa je moškemu ukradel okoli pol milijona evrov.
Tarče goljufov so lahko ljudje vseh starosti in profilov, pravijo na policiji. Svetujejo, naj se ljudje ne oglašajo na neznane številke, zlasti iz tujine, prevaranti pa včasih kličejo tudi s ponarejenih slovenskih številk. Če posameznik prejme klic s ponudbo o zaslužku s kriptovalutami, naj ga nemudoma prekine. Na naprave naj ne nameščajo programov za oddaljen dostop, predvsem pa naj nikomur ne dovolijo upravljanja z računalnikom ali telefonom oziroma dostopa do spletne banke. Če do prevare vendarle pride, naj zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne telefonske številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in goljufijo prijavijo na najbližji policijski postaji in svoji banki.
