V Gibanju Svoboda so v razpravi povedali, da je predlog zakona dobro vin da je primeren za nadaljnjo obravnavo, a je nato poslanka Svobode Tereza Novak tik pred glasovanjem naznanila: »Menimo pa tudi, da je vprašanje zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomembno družbeno vprašanje, ki terja širšo družbeno razpravo, zato bomo državljanom dali možnost, da se o tem odločijo na referendumu.« V Svobodi so že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma.
Novakova je pred tem v obrazložitvi stališča poslanske skupine Svoboda navzočim zastavila vprašanje, »ali spoštujemo dostojanstvo in avtonomijo posameznika v tolikšni meri, da smo sposobni sprejeti njegovo voljo in mu pomagati pri njegovi odločitvi«. Izpostavila je, da se zaradi razvoja pričakovana življenjska doba podaljšuje in da vedno večji delež ljudi umre zaradi različnih kroničnih, degenerativnih bolezni, ki jih spremlja trpljenje ob umiranju. »Z uzakonitvijo pomoči pri končanju življenja se ne želi posegati v nikogaršnja osebna prepričanja. Želi se zgolj poskrbeti, da bodo umirajoči, katerih trpljenje je zanje neznosno in ga ne morejo in ne želijo prenašati, lahko to trpljenje končali, ko bodo sami želeli.«
Tudi Socialni demokrati so v razpravi zatrjevali, da mora biti končna odločitev pri tako temeljnem družbenem vprašanju v rokah državljanov. Odločitev o predlogu zakona so v SD prepustili osebni odločitvi poslancev. »Menimo, da ima pravica do samousmrtitve mesto v slovenski družbi, obenem pa opozarjamo na pomanjkanje temeljev, ki jih sprejetje takšnega predloga zakona zahteva. Nadaljnja obravnava zato po našem mnenju terja dodatno strokovno usklajevanje in široko javno razpravo,« je ocenil poslanec SD Soniboj Knežak. Pristavil je še, da gre za koristen in human ukrep, ki ga podpira nezanemarljiv delež državljank, a da mora biti celotna družba hkrati ustrezno informirana z vsemi (ne)posrednimi učinki uzakonitve.
Ostro nasprotovanje opozicije
Odločno nasprotujemo predlogu zakona, ki podpira »kulturo smrti namesto življenja«, pa je v imenu poslancev SDS dejala Alenka Jeraj. Izpostavila je, da »so zdravniki varuhi življenja, ne pa da bodo sodelovali pri usmrtitvah«. Zakon je sicer predvidel ugovor vesti. V SDS so še dodali, da zdravniške organizacije nasprotujejo predlogu in da bi se morala vlada posvetiti krepitvi paliativne oskrbe. Tudi v NSi so pričakovano ostro nasprotovali predlogu. Njihova poslanka Iva Dimic je menila, da je treba predvsem olajšati dostop in izboljšati paliativno oskrbo. »Zavedamo se stisk ljudi, ki se znajdejo v primežu bolečine in trpljenja ter so soočeni s težkimi odločitvami. Pozdravljamo vsak napor, ki pripomore k zmanjšanju trpljenja, vendar smrt ni rešitev. Zato v Novi Sloveniji opozarjamo, da moramo ljudem omogočiti dostop do strokovne medicinske pomoči za lajšanje bolečin in hitrejši razvoj paliativne oskrbe,« je dejala Dimičeva.
V Levici so bili medtem edini, ki so predlogu napovedali soglasno podporo. Iz njihovega tabora smo slišali, da vsak najbolje ve, kaj je zanj dostojna smrt, in da o tem namesto posameznika ne more presojati nihče drug. Poudarili so, da bi predlog zakona omogočil pomoč pri prostovoljnem končanju življenja le tistim, ki so neozdravljivo bolni, in tistim, ki neznosno trpijo. »Kolektivno lahko poskrbimo, da sistem zdravstvenega varstva omogoči medicinsko pomoč pri prostovoljnem končanju življenja osebam, pri katerih je možnost ozdravitve nična, ki zaradi svoje bolezni nepredstavljivo trpijo in ki se pri polni zavesti in sposobnosti odločanja o samih sebi odločijo za to zdravstveno storitev. Dejstvo je, da nekatere bolezni bolnikom povzročajo nezamisljivo trpljenje. Dejstvo je tudi, da paliativna oskrba, pa če je še tako dobra, tega trpljenja ne more vedno ublažiti. In dejstvo je, da ima vsak legitimno pravico, da sam odloča o lastnem telesu oziroma življenju,« je dejala poslanka Levice Nataša Sukič.