Košarkarska reprezentanca Slovenije je med osmimi najboljšimi ekipami na svetu. Na prvi tekmi drugega dela svetovnega prvenstva je izbrana vrsta selektorja Aleksandra Sekulića povsem nadigrala favorizirano Avstralijo, saj nasprotnik niti enkrat na tekmi ni vodil. Sočasno so evropski prvaki iz leta 2017 dokazali, da njihova moč ni le v Luki Dončiću, saj je vsak, ki je stopil na parket dvorane v Okinavi, prispeval svoj kamenček v mozaik veličastne zmage. Že jutri Slovenijo čaka nov pomemben obračun, saj bo ob 13.10 proti Nemčiji igrala za prvo mesto v skupini K, ki v četrtfinalu prinaša drugouvrščenega iz izenačene skupine L (Kanada, Španija, Brazilija, Latvija).
Izjemna zadnja četrtina Slovenije
V napovedih pred tekmo so v slovenskem taboru poudarjali, da se nasprotnika ne bojijo, in tako so tudi vstopili v obračun. Delovalo je, kot da je agresiven pristop izbrancev selektorja Sekulića presenetil Avstralce, ki so na drugi strani ob vsaki priložnosti podvajali Luko Dončića. Včasih so bili v nameri uspešni, saj je zvezdnik Dallasa do konca polčasa zbral štiri izgubljene žoge, na koncu šest, pogosto pa ne. Dobro so merilne naprave naravnali ostali slovenski košarkarji, pod košem pa je dominiral Mike Tobey. Največ problemov slovenski obrambi je sprva povzročal Josh Giddey, kasneje pa Patty Mills. Ko je Slovenija v drugi četrtini povedla že kar za 14, so se v igri Avstralije kazale vse večje razpoke in živčnost pri igralcih.
A nato je po sodnikovem pisku čez celotno igrišče žogo vrgel Luka Dončić in si za to prislužil tehnično napako, ki je bila hkrati že njegova tretja. Selektor Sekulić ga je potegnil na klop, Avstralija pa se je počasi začela približevati. Tretjo osebno napako si je kmalu prislužil še Žiga Dimec, a je peterica na parketu strnila vrste. Slovenija je dominirala v skoku, se borila v obrambi, nekaj pomoči pa je imela kar od nasprotnika, ki je delal brezglave neumnosti. Prednost je pred koncem prvega polčasa znova narasla na 14, na glavni odmor pa je Slovenija odšla z naskokom devetih točk, kar je bilo glede na potek dogodkov morda celo premalo.
Pred drugim polčasom je bilo ključno, da vanj Slovenija ne vstopi slabo, kot je praktično v vse v prvem delu svetovnega prvenstva. Mike Tobey je s trojko bojazni razblinil, soigralce pa znova popeljal na dvomestno prednost. A sledile so nove težave za Slovenijo, saj je Patty Mills izkušeno izsilil osebno napako, ki je bila za Dončića že četrta. Sekulić ga tokrat ni potegnil na klop, s čimer je nekoliko tvegal, tudi zavoljo tega, ker posledično ni mogel igrati obrambo na vso moč, a se je na koncu odločil za pravilno potezo. Slovenija je še naprej odlično skakala, predvsem v napadu, kljub temu pa je Avstralija na krilih Giddeyja na začetku zadnje četrtine prišla na vsega točki zaostanka. Sledil je izjemen odgovor Sekulićevih izbrancev, ki so v dobrih sedmih minutah naredili delni izid 22:5, na veličasten način prišli do četrte zaporedne zmage in se prešerno veselili preboja v četrtfinale.
Slovenija ni le Luka Dončić
Kljub uspehu kakšne posebne evforija po tekmi pri selektorju in igralcih ni bilo zaznati. To priča o tem, da so vsi od prvega do zadnjega resnično verjeli v zmago proti Avstraliji. Igralec tekme Mike Tobey je izpostavil moč ekipe: »To morda ni bilo očitno, a zdaj smo dokazali, da smo med kandidati za odličja in da Slovenija ni le Luka Dončić. Jasno, on je naš zvezdnik in prvi igralec, a smo vedeli, da ga bodo Avstralci agresivno podvajali. Sam pri sebi sem si rekel, da moram stopiti v ospredje, saj sem vedel, da me bo Luka našel. Pa ne le jaz, vsi smo stopili v ospredje. Zelo sem ponosen na vsakega, na značaj ekipe in našo željo po uspehu. A zdaj so misli že pri Nemčiji. Želimo si prvega mesta v skupini.«
Podobno kot Tobey razmišljajo tudi ostali. »Nemčija je podobna ekipa kot Avstralija, proti kateri smo pokazali borbenost in igrali drug za drugega. Vedeli smo, da bodo podvajali Dončića in da bomo ostali imeli posledično več prostora. Imamo štiri zmage, hočemo še peto in prvo mesto v skupini. Videli smo, da je Latvija v drugi premagala Španijo, zato je to zelo pomembno. Lahkih nasprotnikov na prvenstvu ni, vseeno pa se nam ponuja lepa priložnost,« je motiviran Zoran Dragić, ki je kasneje lahko videl zmago Brazilije proti Kanadi, kar pomeni, da v skupini L, ki prinaša nasprotnika v četrtfinalu, ni še nič odločenega.
K Nemčiji je pogledoval tudi Luka Dončić. »Nemčija je odlična ekipa, ki je, tako kot mi, zmagala štiri zaporedne tekme. Njihov glavni igralec je Dennis Schröder, ki je izjemen. A tudi na njih bomo pripravljeni. Avstralija? Celotno tekmo so me podvajali, imajo izjemne igralce. A s tem so puščali veliko prostora ostalim, ki so ga odlično izkoristili. Zaupam soigralcem, ki so bili izjemni. Celotno tekmo sem imel težave z osebnimi napakami, a so stopili v ospredje in prevzeli odgovornost. Ponosni smo na to, da smo v četrtfinalu. Gremo iz tekme v tekmo, ne vemo, kam nas bo to pripeljalo. A kar lahko zagotovimo, je to, da bomo na vsaki tekmi pustili srce na igrišču, kot smo ga tudi tokrat.«
Na svoje igralce je bil izredno ponosen Aleksander Sekulić, ki ni mogel skriti zadovoljstva s prikazanim. »Ko smo se pripravljali na tekmo, sem kar težko dojemal, kakšen nasprotnik nas čaka. Avstralija ima vse: višino, atletiko, dobre strelce. Na papirju so zastrašujoči. Da smo proti takšnemu nasprotniku tako dominirali, je izjemno. Pohvala gre vsem igralcem, tudi Jaki Blažiču, ki ni mogel pomagati, a je navijal na klopi. Kar pa najbolj veseli, je to, da smo do uspeha prišli z moštveno igro.«
