Na parlamentarnih volitvah v Romuniji so v času najhujše epidemije in zato ob rekordno nizki udeležbi (31,8 odstotka) največ glasov, to je okoli 30 odstotkov, dobili opozicijski socialdemokrati, ki so še naprej močni predvsem na podeželju. Vendar sta od njih skupaj veliko močnejši liberalno-proevropski stranki, ki bi lahko sestavili vlado, če ju bo podprla stranka madžarske manjšine, v kateri pa naj bi imel vpliv madžarski premier Viktor Orban.
Nacionalna liberalna stranka (PNL), ki je v zadnjem letu vodila manjšinsko vlado, je dobila okoli 25 odstotkov glasov. Druga liberalna stranka, lani nastala Zveza rešimo Romunijo - Svoboda, enotnost in solidarnost (USR-PLUS), v kateri je veliko mladih z diplomami iz Francije, Velike Britanije in ZDA, pa je prejela 15 odstotkov glasov. In ti stranki sta po prepričanju romunskega predsednika KlausaIohannisa sposobni izvesti nujno potrebne reforme, medtem ko o zmagovitih socialdemokratih meni, da »je ta stranka vedno predstavljala oviro pri modernizaciji Romunije«. Iohannis je sicer bivši član PLN.
Obetavnih 80 milijard evrov
Vendar bi bila koalicija obeh liberalnih strank s stranko madžarske manjšine, ki je dobila okoli sedem odstotkov glasov, zelo krhka, saj Madžari na Sedmograškem zahtevajo avtonomijo, v čemer Iohannis, ki je Nemec prav s Sedmograškega, vidi senco Viktorja Orbana, ki naj bi si želel ta del Romunije priključiti Madžarski. Za številne romunske politike je problematična tudi udeležba madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta v volilni kampanji, ki je po telefonu množici romunskih Madžarov dejal: »Pomoč madžarske vlade je toliko več vredna, kolikor več bo madžarskih poslancev v Bukarešti.«
Vsekakor je za PNL in USR-PLUS, za kateri je poleg socialdemokratov nesprejemljiv partner tudi okrepljena skrajna desnica s prejetimi devetimi odstotki glasov, zelo pomembno, da bosta na oblasti v prihodnjih letih, ko bo Romunija iz evropskih skladov in programov dobila kar 80 milijard evrov. »Potrebujemo odgovorno vlado, ki bo lahko dobro izkoristila vsa ta sredstva,« je dejal 57-letni dosedanji predsednik vlade Ludovic Orban (PNL), ki pa je včeraj odstopil, uradno zato, ker stranka ni zmagala na volitvah. Dejal je, da vlade ne bo vodil še enkrat, ob tem pa izrazil upanje, da bo njegovi stranki uspelo najti primernega kandidata za novega mandatarja.
Še ene volitve v znamenju virusa
S tem je Ludovic Orban posredno ugodil vodji socialdemokratov Marcelu Ciolacuju, ki je zahteval premierjev odstop, rekoč da ga sodeč po izidih volitev pričakujejo tudi Romuni. Ciolacu je slavil zmago po vrsti škandalov svoje stranke, vendar naj bi se zdaj otresel vpliva nekdanjega skorumpiranega voditelja Liviua Dragnee, ki je zaradi fiktivnega zaposlovanja dveh strankarskih aktivistk v vladnem uradu lani pristal v zaporu, nanj pa leti še vrsta drugih obtožb.
Socialdemokrati, ki so vrsto let vladali Romuniji in so še leta 2016 na volitvah dobili 46 odstotkov glasov, pa so znova prva stranka verjetno tudi zato, ker je velika večina Romunov ostala doma. Nekateri zaradi miklavževanja, saj Romuni menijo, da morajo na ta dan ostati v krogu družine, večina pa zaradi strahu pred boleznijo covid-19 in pred usodo številnih bolnikov, ki morajo čakati v gneči na hodnikih bolnišnic tudi 24 ur in več, da kdo, ki ima posteljo, ozdravi ali umre, kot je mogoče videti na romunski televizij. Romunija ima namreč zelo slab zdravstveni sistem in tudi zato je podpora vladajoči PNL letos padla s 45 na 25 odstotkov. Tudi v njeni potencialni koalicijski partnerici USR-PLUS pa dvomijo o spodobnosti PNL za prave reforme, češ da gre za stranko starih struktur oblasti. Romuniji zelo primanjkuje tudi zdravnikov, ki se tako kot drugi izobraženi množično selijo na zahod.
