Gorenjska prestolnica se ponaša z novo parkovno površino, ki vsebinsko dopolnjuje in izpostavlja pomen Prešernovega gaja, osrednjega mestnega spominskega parka, v katerem sta med drugim nagrobna spomenika slovenskih pesnikov Franceta Prešerna in Simona Jenka. Urejanje parka v lasti Župnije Kranj, ki je brezplačno stavbno pravico za svoje nekdaj degradirano in javnosti nedostopno območje neposredno ob Prešernovem gaju podelila Mestni občini Kranj (MOK), so začeli lani jeseni. Oblikovno zadržan park v velikosti približno 1200 kvadratnih metrov so pomagali graditi tudi predstavniki Slovenske vojske. Urejen je skladno z na javnem natečaju Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije prvonagrajenim projektom avtorjev a2o2 arhitekti.
Natečajno komisijo so prepričali s premišljenim preoblikovanjem terena in dvigom zatravljene površine na izbrani točki, s čimer so vplivali na kakovostno spremembo prostorskih razmerij in obliko osrednjega povzdignjenega podija, ki se spogleduje in povezuje s Prešernovim gajem. Ker gre za prostor na zaščitenem območju Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so pred ureditvijo parka opravili arheološka izkopavanja, pri čemer so odkrili zgodovinsko in arheološko zelo pomembne ostanke žarnih grobov iz železne dobe oziroma obdobja približno 800 let pred našim štetjem. »Takrat so na tem območju živela keltska plemena in po teh je Kranj dobil ime. Najdbe naj bi celo nakazovale, da je bil Kranj takrat celo večji kot v srednjeveških časih,« so pojasnili na MOK, kjer so za gradbena dela s hortikulturno ureditvijo in javno razsvetljavo parka odšteli 130.000 evrov, medtem ko bodo nekaj manj kot 20.000 evrov znašale še arheološke raziskave.
