Ko sem se po srednji šoli prvič preselila v New York pri 18 letih, sem uvidela, da je Movia v svetu veliko ime in kaj vse sta dosegla moja starša. V Rotterdamu sem študirala mednarodno poslovanje in menedžment, v New Yorku sem delala v marketingu pri Domaine Select Wine & Spirits, ki je bil takrat uvoznik naših vin v ZDA, nato sem odšla na študentsko izmenjavo v Curasao, študij končala na Nizozemskem in se za magisterij preselila na Škotsko. V ZDA sem se veliko naučila o trženju, marketingu in distribuciji vin. Videla sem, kam gre trg, spoznala sem trende. Sem pa ob dejavnostih v tujini poskusila na daljavo čim več postoriti tudi za Movio, urejala sem družbena omrežja, ko pa sem prišla domov, sem pomagala pri degustacijah in promociji naših vin ter iskala povezave z vinskimi uvozniki. Po študiju sem se veliko bolj posvetila degustacijam v naši kleti na Ceglem in delu v pisarni, nato pa smo se v družinskem krogu odločili, da z Grego prevzameva vinoteko Movia v Ljubljani.
V zadnjih dveh letih se je v Ljubljani odprla množica vinotek, s tem da je bila Movia prva prava vinoteka v Ljubljani.Oče in mama sta leta 1999 z odprtjem vinoteke želela približati svoja vina tudi ljudem, ki ne zaidejo pogosto v Goriška brda. Pa ne samo naša, ampak tudi druga svetovna vina, saj sta takrat tudi že uvažala vina svetovno znanih vinskih hiš iz Francije in Kalifornije. Tudi z Grego imava podoben cilj. Po eni strani bova promovirala in predstavljala naša vina Movia, po drugi pa bova imela v ponudbi tudi vina iz drugih vinskih regij in ta koncept misliva še nadgrajevati, tako da bomo imeli degustacije naših vin za poslovne partnerje in kupce tudi v Ljubljani in da bodo ljudje, ki zaidejo v vinoteko, lahko pokusili tudi vrhunska svetovna vina.
Že pred vajinim prihodom se je v vinoteki Movia iz ponudbe izločevalo premalo naravne vinarje in njihova vina. Po kakšnem ključu sta izbirala vina za vašo vinsko karto? Bo po novem mogoče popiti tudi kaj bolj konvencionalnega?Vsa vina, ki so v ponudbi, sva izbrala po najinem okusu. Gre za vina, ki se nama zdijo nekaj posebnega. Prihajam s kmetije, kjer je bil vedno poudarek na naravnem kmetovanju, v tujini pa sem videla, da se tudi v restavracijah in vinskih barih posveča veliko več pozornost prav temu, na kakšen način vinarji pridelujejo vina, kar je že dolgo pomembno tudi pri izbiri vin v naši vinoteki. Ključno je, da so vina res vezana na svoj teritorij, pri dokončni izbiri pa se z Grego posvetujeva še z mojim očetom in bratom. Že kmalu bova v vinoteki ponovno začela predstavljati vina iz posameznih svetovnih regij, prva bodo na vrsti vina iz doline reke Loare. Tak, bolj pester izbor se nama zdi ključen, da lahko naši redni gostje vedno pokusijo nekaj novega. Tako sva že letos poleti izdatno razširila ponudbo, na kozarec je bilo mogoče popiti že več kot šestdeset vin.
Vinoteka Movia je v strogem centru mesta, kjer je vsa gostinska ponudba postala povsem prilagojena turistom. Sta tudi vidva z vinskim izborom sledila temu?Turistov je bilo letos res ogromno, vendar ponudbe nikakor nisva prilagajala njim, ker je med našimi gosti veliko domačih gostov, ki vinoteko obiščejo tudi do petkrat na teden. Turisti pijejo izključno slovenska vina, najbolj jih zanimajo posamezne avtohtone sorte, kot je rebula. Naši redni gostje pa večkrat vprašajo po kakšni novi etiketi in si želijo, kot sem že prej omenila, pokusiti kaj novega. Lahko bi celo rekla, da sva prav zaradi domačih gostov nadgradila ponudbo.
Ali k vam hodijo gostje zgolj na kozarec ali dva ali s seboj odnesejo tudi kakšno steklenico?Seveda. Odprti smo od poldneva naprej in tam nekje do petih, veliko gostov pride na degustacije in se potem odločijo tudi za nakup vina ali pa pridejo samo z namenom nakupa. Prav zaradi trgovinskega dela je pomembno, da smo odprti cel dan. V poznem popoldnevu pa se vinoteka napolni in nastane bolj družabno vzdušje.
V Italiji, kjer so vinotečni posel izpilili do potankosti, je navada, da se ob vsakem kozarcu vina na mizi znajde še kup spremljajočih jedi. Ne samo kos kruha, salame in pršuta. Pri nas te navade ni. Tudi v vaši vinoteki ste glede tega bolj skromni.Zakaj se ta navada »aperitiva« ni ukoreninila pri nas, ne vem. Z Grego sva veliko idej za kakšen krožnik, ki ga postrežemo ob vinu, dobila prav v Italiji. Hrana se pri naju sicer streže le po naročilu, kdaj pa tudi midva poleg oljk gostom prineseva kaj za pod zob. Zdaj jeseni pa nameravava ob kozarcu ponuditi več spremljevalnih jedi. Trenutno imava poleg vina v ponudbi deset krožnikov z različnimi jedmi, po katerih je bilo sploh poleti neverjetno veliko povpraševanja.
Ali gostom, ki pridejo v vinoteko, omogočite tudi obisk domače kleti?Seveda. Veliko je takšnih, pa ne samo turistov, ki bi si želeli priti tudi v Brda, sploh tisti, ki ne poznajo Movie. Še več pa je takšnih, ki so že bili pri nas v Brdih, pa potem prihajajo sem v Ljubljano, ker nimajo časa, da bi pogosto prišli na Ceglo. Imamo pa tudi spletno trgovino.
Glede na to, da ste veliko let preživeli v tujini in se tudi ukvarjali z vinskim marketingom, kakodrugače funkcionirajo vinski trgi v tujini od slovenskega?Operativno se od našega najbolj razlikujejo trgi, ki imajo monopol, recimo norveški, finski, švedski ali kanadski trg. Tam državni monopol kontrolira uvoz vina in objavi razpis, v katerem določi vinsko regijo, tip, letnik, sorto vina, ki jo želi uvoziti v določenih količinah. V Italiji in ZDA pa se denimo narekujejo vinski trendi. Tam je bilo že pred več kot desetimi leti popularno to, kar se zdaj pije pri nas. Tudi ekološki certifikat je bil tam pomemben pri prodaji veliko prej kot pri nas.
Revija Wine & Spirits, ki velja za eno najpomembnejših revij na področju vina in žganih pijač, je vinsko hišo Movia že devetkrat uvrstila med 100 najboljših kleti na svetu. Koliko naročil iz tujine pride na podlagi takšne reference?Veliko. Sploh iz ZDA. Je pa zelo pomembno, da si tam tudi velikokrat prisoten. Od nas to pričakujejo tudi uvozniki, saj je povsem drugače, če vino predstavlja vinar sam. Tudi sama sem pogosto predstavljala naša vina v tujini, je pa cela družina zelo močno vpeta v to, da se veliko potuje in sodeluje z našimi poslovnimi partnerji po svetu. Odkar sem v Ljubljani, nimam več veliko časa za degustacije in poslovne poti v tujino, sta pa letos Lan in Nina predstavljala Movio na Kitajskem, v Singapurju, na Japonskem in v Koreji, novembra imata planirano še eno pot na vzhod. Mama in oče pa gresta oktobra na Wine & Spirits Top 100 v San Francisco in potem še do naših uvoznikov Ethica wines v Miami.
Del marketinga Movie je bil nedvomno tudi sistem odpiranja steklenic vašega penečega vina puro pod vodo.Po toliko letih, prvi letnik je 1999, gostje še vedno fotografirajo in snemajo ob odpiranju pura. Vendar ta način odpiranja ni nastal zaradi marketinške poteze, ampak je posledica premišljenega pridelovanja vina, ki je v vseh pogledih pridelano na naraven način in hkrati brez dodanega žvepla. Usedlina, zaradi katere se vino odpira na tak način, deluje kot zaščita namesto žvepla. Zato bi za ta specifičen način odpiranja lahko rekla, da je na nek način res predstava, vendar predstava z razlogom. Ko pa puro odpre oče, je še toliko bolj zanimiva izkušnja. x