Letošnja invazija komarjev je tako neznosna, da se marsikdo raje, kot da bi šel ven, zapre v stanovanje in uporabi vsa možna sredstva, da se te sila nadležne živali ne bi prikazale. V Ljubljani, na primer, v nekaterih gostilnah na terasi gostom najprej ponudijo repelent in svečko za odganjanje komarjev, šele potem jih povprašajo, kaj bodo popili in pojedli. »Stanje je res neznosno,« pravi krajan ljubljanskega Viča, ki opaža, da je po poplavah še veliko hujše. Pa ne samo v prestolnici, tudi v drugih krajih se s to zalego bolj ali manj neuspešno borijo.

Po poplavah jih je še več

Eden od poglavitnih vzrokov, da je komarjev letos več kot po navadi, so zagotovo poplave, saj komarji za svoj razvoj potrebujejo vodo. Samice komarjev jajčeca odlagajo na več načinov, nekatere jih odlagajo neposredno na vodno gladino. Potem ko je po poplavah ostala stoječa voda, na primer na delih vodotokov, kjer voda še stoji, je jasno, da so to postale vodne površine, kamor samice komarjev odlagajo svoja jajčeca, iz njih se bodo izlegle ličinke, bube in nato odrasli komarji. Nekatere vrste komarjev pa jajčeca odlagajo tik nad rob vodne gladine, iz teh jajčec pa se ličinke izležejo šele, ko jih preplavi voda. To je značilnost invazivnih vrst, tigrastega, korejskega in japonskega komarja, pa tudi nekaterih domorodnih vrst. Jajčeca lahko odlagajo v manjše posode z vodo ali na vlažno zemljo vzdolž rek in jezer. Te vrste komarjev so aktivne podnevi, ko je aktiven tudi človek, in nadlegujejo ljudi.

Ob poplavah se poleg teh komarjev pojavijo še komarji poplavnih ravnic rek in jezer. Samice teh vrst po besedah dr. Katje Adam z Univerze na Primorskem, vodilne raziskovalke komarjev pri nas, jajčeca odložijo na zemljo ob reke in jezera, ko se vodostaj dvigne in jajčeca preplavi, se lahko razvijejo ličinke, nato bube in na koncu odrasli osebki. Kot je dejala za N1, se to zgodi večinoma ob obilnih padavinah spomladi, čemur z zamikom sledi povečano pojavljanje takih vrst. Lahko pa se to zgodi tudi poleti, ob poplavah, kar se je zgodilo zdaj.

Sicer pa je tudi Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni že junija opozarjal, da porast temperatur, vse pogostejši vročinski valovi in poplave v Evropi ustvarjajo pogoje za geografsko širitev invazivnih vrst komarjev, ki prenašajo viruse, bolezni, ki so bile nekdaj omejene na južnejše toplejše predele, zdaj pa se širijo proti severu in zahodu celine. A dokler so komarji samo nadležni in ne prenašajo povzročiteljev bolezni, jih strokovnjaki ne bodo zatirali z nobenim sredstvom. Če pa bo izbruhnila katera koli bolezen, ki jo posredno prenašajo komarji, bo sledila dezinsekcija.

Dražijo sluznico in oči

Do tedaj se bomo v boj s komarji morali podajati sami. V lekarnah ljudje pogosto sprašujejo o učinkovitosti repelentov in njihovi varnosti. Zmotno je prepričanje, da komarji lahko postanejo imuni za repelente, saj ti delujejo tako, da komarje odženejo s svojim vonjem, ali na neki način blokirajo njihove receptorje, da enostavno ne zaznajo osebe, ki je z repelentom zaščitena. Učinkovitost repelenta je odvisna od koncentracije učinkovine v pripravku, pomembno je tudi, da se ta uporablja pravilno. V tem trenutku je še vedno najučinkovitejša učinkovina deet, ki se uporablja od leta 1957.

Pri uporabi pa je treba vedeti, da vsi repelenti v visokih koncentracijah dražijo sluznico in oči, kar velja tako za sintezne kot za naravne repelente. Pri slednjih gre za eterična olja, ki so v različnih rastlinah, kot so evkaliptus, krvomočnica, sivka, cedra, limonska trava, klinčki, poprova meta, rožmarin. Naravne repelente ljudje iščejo zelo pogosto zaradi občutka varnosti ob misli, da če je nekaj naravno, je tudi neškodljivo, a to ne drži povsem. Eterična olja limonske trave lahko povzročajo hude, celo trajne poškodbe oči, olje krvomočnice pa lahko izzove alergično reakcijo tudi v nizkih koncentracijah, opozarjajo v lekarnah.

Repelente je treba uporabljati skladno z navodili proizvajalca in farmacevta. Upoštevati je treba navodila za uporabo – poleg tistih, ki jih dobimo v lekarni, je treba podrobno prebrati tudi priložena navodila proizvajalca. V pripravkih so koncentracije repelenta različne, za naše razmere pa zadostujejo koncentracije, nižje od 30 odstotkov.

Pomembno je poudariti, da repelenta nikoli ne pršimo v obraz, ampak ga nanj vedno nanašamo z rokami, ne glede na to, ali je naravni ali sintezni. Nikoli ga ne nanašamo na poškodovano kožo; dele kože, kjer nas je komar že pičil, zaščitimo z mastnim mazilom ter nato poškropimo z repelentom. Piki komarjev so neprijetni. Komarjeva slina namreč v koži sproži izločanje histamina, kar povzroči srbečo oteklino na koži, ki pa mine najpozneje v nekaj dneh. Si pa lahko v tem času, ker nas srbi, ob praskanju z nohti okužimo mesto pika.

V lekarnah svetujejo, da poskušamo srbečico takoj omiliti s hladnim obkladkom, pomagajo tudi hladilni geli, ki vsebujejo alojo, koncentriran ekstrakt kamilice, lahko tudi sintetični amonijak. Ko smo zelo popikani in nas srbi večja površina kože, pa je dobro vzeti kak oralni antihistaminik.

Da bo zaščita učinkovita, je treba repelent nanesti na kozmetične pripravke, torej po kremi za sončenje. Če se zelo močno znojimo, če je v zraku veliko vlage ali je močan veter, je treba nanos ponavljati. Tudi sicer je treba sredstvo po določenem času znova nanesti v skladu z navodili, pri tem pa velja, da naravni repeletni delujejo krajši čas od sinteznih.

Nosimo svetla oblačila

Ko zaščite z repelentom ne potrebujemo več, se moramo oprhati in uporabiti tudi milo. V primeru morebitnih alergijskih reakcij, ki so sicer zelo redke, pa je treba obiskati zdravnika, pri čemer s seboj odnesemo embalažo, v kateri smo repelent kupili.

Pri nosečnicah, doječih materah in dojenčkih pri uporabi repelentov svetujejo previdnost.

Sicer pa za zaščito pred komarji pomagajo nekateri preventivni ukrepi: dobro je, da nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, se izogibamo dezodorantom in parfumom s sladkim vonjem, v stanovanju v mraku ob odprtih oknih ugašamo luči ali pa se zaščitimo s komarniki. Za zmanjšanje števila komarjev v svojem okolju pa, kolikor je to mogoče, odstranimo stoječo vodo, ki jo komarji potrebujejo za razmnoževanje. Medtem ko avtohtoni komarji za to potrebujejo nekoliko večje površine, po drugi strani pa lahko preletijo daljše razdalje, tigrasti komarji potrebujejo manj vode, zadostujejo na primer podstavki za rože.