Trideset let zapora za Mirka Pilingerja in 19-let za Dejana Novaka – takšen je sodni epilog krvavega streljanja, ki je 3. septembra predlani dvignil na noge romsko naselje Brezje pri Novem mestu. Umrl je 22-letni Sabostjan Kovačič, sedaj 27-letni Demir Brezar pa je bil hudo poškodovan po glavi. Z vojaško avtomatsko puško ju je ustrelil 27-letni Pilinger, zato ga je senat novomeškega okrožnega sodišča pod vodstvom Mojce Hode danes obsodil zaradi umora in poskusa uboja. Za umor je dobil 24 let, za poskus uboja pa osem. Enotna kazen je najvišja možna, 30 let. Novak je za pomoč pri umoru dobil 15 let, za pomoč pri poskusu uboja pa pet let. Enotna kazen znaša 19 let, pol leta manj, kot jo je predlagala tožilka Barbara Prevolšek Rajić. Ne Pilingerja ne Novaka na razglasitev sodbe ni bilo. Prvi je takoj po koncu zaključnih govorov prosil, če ga odpeljejo nazaj v pripor v Ljubljano, drugi pa se je zagovarjal s prostosti.
V obtožnici je pisalo, da je usodnega večera, po tem, ko se je v Brezju končala zabava, na cesti Mirna Peč – Novo mesto Novak z audijem A6 zapeljal pred seata alhambro in ga tako blokiral. V audiju je bilo takrat več oseb, med drugim Pilinger in njegova partnerica. Pilinger je izstopil in nato začel streljati na seata, v katerem sta bila med drugim Brezar in Kovačič. Slednji je na kraju umrl.
Premišljeno in načrtovano
Obtoženca se dolgo nista zagovarjala. Potem pa je januarja Novak v pisnem zagovoru zatrdil, da ni kriv. Zapisal je, da je bil tisti večer s prijatelji namenjen na Petrol. Ko je začel prehitevati seata pred sabo, ki je vozil počasi, mu je nasproti pripeljal drug avto. Naglo se je mogel umakniti, zaviti pred seata in ustaviti. Potem pa so iz tega avta nenadoma odjeknili streli. Pilinger je pisno izjavo podal danes, prebral pa jo je njegov zagovornik Adam Molan. Zagotovil je, da ga v audiju ni bilo. Bil da je doma, ko je s ceste zaslišal streljanje. Ko je videl, da strelja Kovačič, se je zbal za svojo partnerico, ki je bila tudi v audiju. Zato je tudi sam začel streljati, ravnal je v silobranu. A je prepričan, da ni nikogar zadel, je zapisal.
Senat njunemu zagovoru ni verjel. Kot je dejala sodnica, se je v spisu nabralo dovolj dokazov, ki potrjujejo njuno krivdo. »Šlo je za premišljeno, načrtovano in dobro organizirano ravnanje,« je dejala. Zavrnila je trditev, da je šlo za naključno trčenje. V resnici je šlo za maščevanje. Pilinger je namreč nekaj dni pred tem zunajzakonski partnerici povedal, da ima drugo, zato se je odselila. Da bi mu dokazala, da se moški še vedno zanimajo zanjo, pa je prek družbenih omrežij navezala stik s Kovačičem. Toda Pilinger si je nato premislil, ji zagotovil, da je zvezo z ljubico prekinil, in partnerka se je vrnila domov. Vendar njenega (dvodnevnega) flirtanja s Kovačičem, ni pozabil. Tudi naokoli je govoril, da se mu bo maščeval, kar je nazadnje tudi storil.
»Koliko dobiš, če koga ubiješ?«
Tretjega septembra je bila pri eni od hiš v Brezju zabava. Proti večeru sta Pilinger in partnerka anonimno klicala policijo in se pritožila nad hrupom. Policisti so ukrepali, Demirju Bezarju, ki je na zabavi igral, so naročili, naj konča. S tem se je končala tudi zabava, kar je bil Pilingerjev cilj. Po njega in partnerko se je nato pripeljal Novak, s katerim je bil Pilinger že ves dan v telefonskih stikih. Z avtom s prižganim motorjem so kakih 15 minut čakali na parkirišču ob cesti, dokler mimo ni pripeljal seat. Novak je, kot rečeno, zapeljal pred njega, potem pa je Pilinger začel streljati vanj. Verjetno pa niso pričakovali, da je Kovačič v seatu oborožen. Nekajkrat je ustrelil nazaj in poškodoval Pilingerjevo partnerico in še enega sopotnika iz audija, ki sta se mu približevala. Potem ga je zadel usodni Pilingerjev strel. Da je streljal on, so potrdili vsi Kovačičevi sopotniki. Njihove izjave je senat ocenil kot iskrene, prepričljive in verodostojne. Da je streljal nekdo drug, se je sicer pozneje veliko govorilo, a brez dokazov. Pilinger je v izjavi namignil, da naj bi Kovačiča napadel zato, ker se je ukvarjal z drogo in si je »preveč vzel zase«. »To je vse laž! Morilec si ti, nihče drug!« se je ob tem odzval pokojnikov oče, ki je sojenje spremljal.
Pilinger, ki je s kraja pobegnil, je v audiju pustil telefon. Potem je z drugim klical ljubico in ji naročil, naj mu prinese oblačila, da se je preoblekel in tudi umil. Senat ni podvomil, da ji je povedal za umor. Takrat je namreč klicala sestro in jo vprašala, »koliko dobiš, če koga ubiješ«. Na drugi strani telefona je sestra nato zaslišala Pilingerjev jok.