Z modro osvetlitvijo mestnih znamenitosti, od Brandenburških vrat in dublinskega Mostu Samuela Becketta do Spomenika svobodi v Rigi in ljubljanskega Tromostovja, so v državah članicah Evropske unije v minulih dneh obeležili 20. obletnico velike širitve na vzhod 1. maja leta 2004, ko je v Unijo vstopilo deset novih držav. V Bruslju so se širitve, ki je dobila vzdevek veliki pok, med drugim spomnili z dvigom zastav vseh tedanjih novih članic: Slovenije, Poljske, Madžarske, Slovaške, Češke, Litve, Latvije, Estonije, Malte in Cipra.
Ko je bila Evropa ideja in žarek upanja
Predsednik evropskega sveta Charles Michel je v govoru ob obletnici predstavil nekaj primerjav med tedanjim in sedanjim dogajanjem. Dejal je, da sta padec železne zavese in upanje, ki ga je prinesel konec sovjetskega imperija, omogočila širitev, ki je združila razdeljeno celino, in vzbudila razprave o »koncu zgodovine«. »Evropa je bila več kot geografija, bila je ideja, potovanje, žarek upanja,« je dejal. »Zdaj, 20 let kasneje, je v Evropi vojna. Naslednja širitev bo spet zmenek z zgodovino,« je povedal, očitno misleč na Ukrajino.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da »je bila zgodovinska širitev leta 2004 rojstvo nove ere« in da je bila »zgrajena na obetu, da so vsi Evropejci lahko gospodarji lastne usode«. Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je ugotavljal, da ambicija ponovne združitve Evrope še ni dokončno uresničena, saj ima status kandidatke za članstvo še devet držav, tudi Ukrajina. Povedal je, da je eden glavnih izzivov odpreti vrata članstva Balkanu, EU pa da se mora reformirati tudi sama.
Evropski parlament je 20. obletnico širitve obeležil že prejšnji teden. »Ob vseh frustracijah in pomanjkljivostih je Evropska unija še vedno najboljši porok za naše ljudi,« je dejala njegova predsednica Roberta Metsola ob koncu zadnjega zasedanja v sedanjem sklicu, saj junija sledijo evropske volitve.
Najpomembnejše: slovenščina kot uradni jezik
Pričakovati je, da bo širitvi velikega poka veliko besed spet namenjenih 9. maja ob praznovanju dneva Evrope. Takrat bo osrednja slovesnost obletnice vstopa v EU tudi v Sloveniji, na Trgu Evrope v Novi Gorici. Vseeno se je politični vrh oglasil tudi ob 1. maju. Predsednica države Nataša Pirc Musar je v poslanici spomnila, da je leta 2003 na referendumu kar 89 odstotkov udeležencev glasovalo za članstvo v Evropski uniji, ki je prineslo boljše življenje. »In ne pozabimo na najpomembnejše: s članstvom v EU smo postali del sveta, kjer so človekove pravice in naša svoboda najbolj zaščitene. To so dosežki, na katere smo upravičeno lahko ponosni,« je še dejala.
Premier Robert Golob je v svoji poslanici zapisal, da je »naša pot v Evropo terjala veliko sprememb, prilagajanja, odgovornosti in aktivnega dela. A šlo je za naložbo, ki se nam obrestuje na vsakem koraku.« Za morda najpomembnejše je označil to, da je slovenščina postala uradni jezik Evropske unije. »S tem smo kot majhen narod pridobili možnost promocije in ohranjanja lastne kulture in jezika,« je navedel premier.
