V iranskem vodstvu so v minulih dneh napovedovali skorajšnji povračilen napad na Izrael zaradi njegovega raketiranja iranskega konzulata v sirski prestolnici Damask, kjer je bil ubit tudi visoki general Iranske revolucionarne garde. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in predsednik države Ebrahim Raisi sicer nista dala vedeti, kakšen bo ta odgovor.
Možni povračilni napadi
»Visoka cena« za uboj generala Mohameda Reze Zahedija, ki jo omenja Raisi, bi lahko bil neposreden napad na Izrael, kar bi verjetno pomenilo odkrit spopad med državama, od katerih vsaj Izrael zagotovo poseduje jedrsko orožje. Verjetneje je, da bi se Teheran utegnil Izraelu maščevati s pomočjo svojih proiranskih skupin v regiji, denimo hutijevcev, ki so proti jugu Izraela v zadnjih mesecih že izstrelili več raket, ali Hezbolaha v Libanonu.
V Izraelu se na povračilni napad Irana – svarilo pred njim naj bi prejeli tudi od ameriških obveščevalnih služb – pripravljajo vse od srede. Vojska je vpoklicala del rezervistov, da bi pospešili nameščanje sistemov zračne obrambe. Prav tako so vpoklicali rezerviste v vojaški obveščevalni službi in poveljstvu notranje fronte. Izraelska vojska je povrhu tega danes preklicala vse odhode pripadnikov bojnih enot na dopust. Vse te aktivnosti so pri državljanih Izraela povzročile skrbi. Vojska jih je morala miriti, da ni treba kupovati generatorjev, zbirati hrane in dvigovati denarja na bankomatih.
Po ocenah nekdanjega vodje izraelske obveščevalne službe Amosa Yadlina bi Iran lahko napadel že danes, na zadnji petek letošnjega ramazana in na iranski praznik slavljenja Jeruzalema. Yadlin ne pričakuje velikega napada, kvečjemu manjši napad preko proiranskih milic. Podobno menijo iranski analitiki, ki izključujejo napad na izraelska veleposlaništva v tujini ali na sam Izrael s sirskega ozemlja.
Vodja humanitarcev: “Vedeli so, kje smo.”
Na Izrael se sicer krepi tudi pritisk zaradi uboja sedmih humanitarcev nevladne organizacije World Central Kitchen, ki so v Gazi pomagali pri razdeljevanju hrane. Številni svetovni voditelji so se ogorčeno odzvali na uboj humanitarcev, med njimi ameriški predsednik Joe Biden, ki se je danes po dolgem premoru po telefonu spet pogovarjal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
Ustanovitelj organizacije José Andres Izrael obtožuje načrtnega napadanja avtomobilov humanitarcev. Pravi, da je bila organizacija v stiku z izraelsko vojsko in da je ta zelo dobro vedela, kje se bodo gibala vozila njihovih humanitarcev. »To ni bila le nesreča, ko bi lahko rekli 'ups, bombo smo odvrgli na napačno mesto'. Šlo je za 1,5 ali 1,8 kilometra dolg humanitarni konvoj, ki je imel na vrhu, na strehi, zelo barvit logotip,« je dejal Andres. Vodja World Central Kitchen je Bidna – podobno kot njegova soproga Jill zasebno – pozval k zavzemanju za konec vojne v Gazi. »ZDA morajo pri dopovedovanju premierju Netanjahuju, da se mora ta vojna takoj končati, storiti več,« je dejal Andres, ki tudi ne razume, kako lahko Amerika Izraelu še naprej pošilja orožje, medtem ko bo njihova mornarica pred Gazo gradila pomol za dobavljanje humanitarne pomoči.
V organizaciji si želijo neodvisno preiskavo. To, poleg izplačila odškodnin svojcem ubitih, zahteva tudi poljski premier Donald Tusk, saj je med ubitimi humanitarci tudi poljski državljan. Izraelska vlada neodvisni preiskavi ni prikimala in je začela svojo lastno, končne izsledke pa pričakujejo čez nekaj tednov. Od začetka vojne v Gazi je bilo na tem območju ubitih več kot 200 humanitarnih delavcev, večina palestinskih. Kot prvi ukrep po zadnjem uboju sedmerice so v izraelski vojski napovedali, da bodo v svojem južnem poveljstvu vzpostavili posebno operativno koordinacijsko sobo, kjer bodo lahko sodelovale tudi humanitarne organizacije.
Po tem smrtonosnem napadu se je ustavila večina humanitarnih konvojev za Gazo, kar utegne še poslabšati že tako izjemno slabe življenjske razmere. Delo so začasno ustavile tri humanitarne organizacije. Huda lakota grozi predvsem severu Gaze. V Hamasu medtem zagotavljajo, da se pogajanja o prekinitvi spopadov z Izraelom ne premaknejo z mrtve točke. Ves čas se gibljejo med željo Hamasa po trajnem končanju spopadov, ki bi vključevalo izmenjavo talcev in palestinskih zapornikov, ter stališčem Izraela, da pride v poštev začasna prekinitev spopadov z izmenjavo talcev ter palestinskih zapornikov.
