V Banja Luki je včeraj potekala izredna seja ljudske skupščine Republike Srbske, na kateri so njeni poslanci razpravljali o tem, da je treba vrniti pristojnosti na srbsko entiteto, potem ko so jih pred leti prenesli na raven Bosne in Hercegovine (BiH). Na tak način bi se Republika Srbska (RS) umaknila iz ustavnopravnega reda BiH na področjih davkov, pravosodja, obrambe in varnosti. Na tej seji pa še niso sprejeli zakonov v tej smeri, ampak so o tem le načelno razpravljali.
Zvečer so vendarle sprejeli neobvezujočo resolucijo, kot poroča Reuters, da naj v naslednjih šestih mesecih oblasti Republike srbske pripravijo lastne zakone za področje vzpostavljanja vojske, davčnega sistema in pravosodja, s čemer bi v Republiki srbski zamenjali veljavne predpise na ravni BiH. Za takšno odločitev so glasovali poslanci stranke SNSD Milorada Dodika in njenih koalicijskih partneric. V 83-članskem parlamentu jo je podprlo 49 poslancev, opozicija je namreč sejo hitro zapustila.
V skupni izjavi veleposlaništev ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in delegacije EU v BiH je Zahod izrazil globoko zaskrbljenost zaradi odločitve parlamenta Republike srbske. Odločitev so označili za korak dodatne eskalacije. »Pripadniki vladajoče koalicije v RS se morajo zavedati, da premikanje po tej slepi ulici nasprotovanja daytonskim okvirjem škodi gospodarskim perspektivam entitet, ogroža stabilnost države in celotne regije ter tudi prihodnost BiH v EU,« so med drugim zapisali v izjavi, v kateri so voditelje Republike srbske in Federacije pozvali k nadaljevanju dialoga, da hitro najdeno rešitve.
Bojkot opozicije
Milorad Dodik, član predsedstva BiH in dejanski voditelj bosanskih Srbov, meni, da naj bi o vsem tem v naslednjih šestih mesecih potekala javna razprava v vsej BiH.
Opozicija je predčasno zapustila sejo, ker je menila, da gre za predvolilno zborovanje v Dodikovi režiji, saj sedanja RS ni zmožna izpeljati takega podviga, tudi zato ne, ker nima denarja za svojo vojsko. Takšni enostranski ukrepi pa bi lahko vodili v vojno. Neki opozicijski poslanec je menil povsem drugače, ko je na seji vzkliknil: »Zakaj čakati šest mesecev? Zakaj ti zakoni niso že zdaj pred nami? Pozivam vas, da jih že jutri sprejmemo.«
Pravi, da ni za odcepitev
Dodik pa pravi: »Moj predlog je, da se umaknemo in da postavimo šestmesečni rok za dosego dogovora.« Sicer je tudi napovedal referendum v Republiki Srbski o novi ustavi te entitete. »Če smo imeli pravico, da soglašamo, imamo tudi pravico, da to soglasje umaknemo,« je dejal. Pravi, da ni za odcepitev in da hoče samo povečati avtonomijo RS, ki ima po njegovih besedah kot entiteta vso pravico do svoje vojske, svojega carinskega in davčnega sistema, svojega pravosodja – vse to je zdaj v pristojnosti države BiH.
Razveljaviti hoče tudi odločitve visokih predstavnikov mednarodne skupnosti, ki so postali vsemogočni s tako imenovanimi bonskimi pooblastili. Pred sejo je dejal: »Sam sem hotel, da bo seja 10. decembra, ker so bila na ta dan leta 1997 sprejeta bonska pooblastila. To naj bo tudi dan, ko jih odpravljamo.« A bonska pooblastila tudi omogočajo sedanjemu visokemu predstavniku Christianu Schmidtu, da zaradi kršenja daytonskega sporazuma odstavi Dodika, česar sicer bavarski politik iz vrst CSU ne namerava storiti. Schmidt in njegovi sodelavci pa v petek niso smeli priti v skupščino RS, ker ga kot visokega komisarja ni potrdil varnostni svet Združenih narodov (proti sta Rusija in Kitajska) in zato ni zakoniti visoki predstavnik. Tako meni Dodik, a zahodne države trdijo, da varnostni svet nima teh pristojnosti.
»Možnost izbruha vojne«
Iz opozicijske Srbske demokratske stranke, ki jo je ustanovil vojni zločinec Radovan Karadžić, je na petkovi seji njen sedanji voditelj Mirko Šarović dejal: »Stranka, ki je danes na oblasti (to so Dodikovi socialdemokrati), je največ pristojnosti prenesla na raven BiH. Pošteno bi bilo, da to poveste, se pokesate in rečete, da hočete to popraviti. (…) Očitni namen je, da se vrne pristojnosti v zvezi s 140 zakoni. Toda ali je takšna RS, kot je, sposobna in ali ima možnosti, da vse to uresniči.« Opozoril pa je: »Način, na katerega naj bi se to izvedlo, neposredno ogroža mir in potiska RS v nevarno spiralo konflikta z možnostjo izbruha vojne (…) Enostranske odločitve, to je nevarnost za RS. Dodikov pristop je poguben.«
Kmalu zatem so opozicijski poslanci zapustili sejo z očitkom, da gre za Dodikovo farso deset mesecev pred parlamentarnimi volitvami v RS.
V preostalem delu BiH pa bošnjaške in hrvaške stranke menijo, da je petkova seja skupščine RS priprava na odcepitev. Zahtevajo posredovanje državnega tožilstva in visokega predstavnika Schmidta.
