Javnost je z zanimanjem pričakovala prvi politični korak nekdanjega direktorja uprave Gen-I Roberta Goloba, ki je prejšnji teden napovedal vstop v politiko in se zelo hitro znašel med imeni za bodočega mandatarja. Včeraj je v Kinu Šiška v okviru novega gibanja Bodi sprememba (stranke za zdaj ni na vidiku) pripravil javno tribuno z naslovom V kakšni državi želimo živeti?
»Na Primorskem, od koder prihajam, nas izkušnje učijo, da to ni desničarska politika, ampak fašizem,« je že v uvodu pogovora Golob nameril v politiko vlade Janeza Janše. »Mislim, da je čas, da rečemo, da je dovolj, in jih naženemo stran od naših organov upravljanja,« je dodal in izpostavil, da je trenutno družbeno vzdušje prežeto s strahom in da je treba ljudem vrniti upanje v prihodnost.
Poleg Goloba so se tribune udeležili predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, nekdanja vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki Mirta Koželj, Barbara Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo in žvižgač Ivan Gale. Gostje signala za vstop v politiko včeraj niso dali. Na račun niso prišli niti tisti, ki so si od dogodka morda obetali, da bodo izvedeli, kdo vse je še v ekipi gibanja Bodi sprememba. Golob za zdaj javno ne razkriva svojih političnih sopotnikov, za katere je pred tem za Dnevnik povedal, da niso člani političnih strank. Na dogodku je bilo videti številne obraze iz družbe Gen-I, med njimi Luko Jazbeca.
Razpravo je povezoval novinar Primož Cirman, govor pa je bil o položaju Slovenije, ki jo pretresajo epidemija, podnebne spremembe in aktualna oblast, ki ogroža njene demokratične temelje. Golob je govoril tudi o podražitvi energentov. »Najprej te naredijo socialno ogroženega, potem ti dajo miloščino, da boš še malo bolj tiho in zahteval še manj. Tu gre za načrtno politiko vlade.« Zavrnil je tudi idejo »čakanja na odrešenika«, saj da je pot v kolektivni akciji. »Pred 30 leti smo imeli malo, ampak smo bili pripravljeni jesti tudi travo, ker smo verjeli v prihodnost. Danes gledamo obrnjen fenomen: Kopičimo prihranke, a si zaradi strahu pred prihodnostjo denarja ne upamo zapraviti. Ta spirala strahu se zajeda v vse pore življenja, zato moramo to odrezati pri korenini,« je bil neposreden. S sogovorniki se je strinjal, da so za normalizacijo države ključne aprilske volitve.
