Konferenca o obnovi Ukrajine v Berlinu pomeni uvod v prizadevanja mednarodne skupnosti za ponovno zgraditev porušene infrastrukture in domov v državi. Čeprav se v mednarodni skupnosti razlikujejo pogledi glede trenutka, kdaj naj se začne obnavljati porušeno infrastrukturo Ukrajine, pomoč državi ni vprašljiva.
Vendarle bo potreben velik in dolgotrajen napor mednarodne skupnosti, da se odpravi povzročena škoda v Ukrajini. Ta po ocenah Svetovne banke od začetka vojne znaša že 350 milijard evrov. Vsota pa zagotovo še ni končna, saj vojna še traja. Na konferenci sicer še niso začeli zbirati donatorskih sredstev za obnovo, so pa predstavniki držav in mednarodnih finančnih institucij razmišljali o oblikah dolgoročne obnovitvene pomoči Ukrajini, h kateri želi mednarodna skupnost poleg držav privabiti tudi zasebne investitorje.
Potrebni bodo skupni napori
Po zamislih kanclerja Olafa Scholza, gostitelja srečanja, naj bi države donatorice in zasebni investitorji sodelovali na posebni platformi, kjer bi se načrtovale vse obnovitvene aktivnosti Ukrajine. Oblikovanje Marshallovega načrta za obnovo Ukrajine se mora po njegovih ocenah začeti takoj. Skupina G7 sicer razmišlja o vzpostavitvi posebnega sklada za obnovo Ukrajine.
Prav tako je pri pripravi konference sodelovala tudi evropska komisija, ki je v imenu EU že minuli teden napovedala nadaljevanje makrofinančne pomoči Ukrajini za delovanje tamkajšnje javne uprave in storitev. Doslej je EU Ukrajini namenila 19 milijard evrov pomoči, prihodnje leto pa ji bo za tekoče stroške javne uprave namenila 1,5 milijarde evrov na mesec. Toda Ukrajina bi za pokritje tekočih stroškov potrebovala od tri do pet milijard evrov, Evropska unija pa je pripravljena prevzeti tretjino tega tekočega financiranja. Zato je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen na konferenci ponovila pozive drugim zavezniškim državam (ZDA, Japonski, Avstraliji, Južni Koreji, Novi Zelandiji, Veliki Britaniji in Kanadi), da pomagajo pri obnovi Ukrajine. Za zdaj znana vsota 350 milijard je namreč po njenih ocenah precej več, kot jo zmore zagotoviti katera koli država sama ali skupnost držav.
Ukrajinsko gospodarstvo se bo letos po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (MDS) skrčilo za 35 odstotkov. Prihodnje leto bi se – ob predpostavki, da se bodo sovražnosti na njenem ozemlju zmanjšale in se bo nadaljevala mednarodna pomoč državi – BDP spet utegnil znajti v črnih številkah s 3,5-odstotno rastjo. Toda to še ne pomeni, da se bodo ukrajinske finance znašle na zeleni veji. Proračunski deficit države bo prihodnje leto namreč znašal okoli 38 milijard evrov, je pojasnil ukrajinski premier Denis Šmihal.
Pozivi za takojšnji začetek obnove
Tako Scholz kot predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen sta se zavzela, da bo obnova Ukrajine povezana z njenim približevanjem članstvu v Evropski uniji. V tem procesu pa mora Ukrajina sama prevzeti odgovornost za načela vladavine prava in transparentnosti. Pri pripravah makroekonomskih politik in programov, ki bodo Ukrajini omogočili vstop v EU, bo sodeloval Mednarodni denarni sklad. »Smo del rešitve v fazi izrednih razmer in tudi del rešitve v fazi obnove,« je dejala direktorica MDS Kristalina Georgieva.
Po Scholzevi oceni se mora generacijski projekt obnove Ukrajine začeti takoj. K temu je vsaj na področju infrastrukture pozival tudi premier Šmihal, za oblikovanje takojšnjega načrta obnove Ukrajine pa se je po videopovezavi zavzel tudi predsednik Volodimir Zelenski. Takšni pozive so ponovili tudi predstavniki finančnih institucij, med drugim Werner Hoyer, predsednik Evropske investicijske banke, ki je pojasnil, da prej ko se bo začela obnova, lažje bo gospodarstvo ostalo odporno in prej bo okrevalo. Za najnujnejše je Zelenski opredelil investicije v bolnišnice, prometne povezave in šole.
