Bil je lovec in Pozejdonov sin polboga. Pričevanja o njegovi smrti se razlikujejo: nekatere legende pravijo, da ga je ubila Artemida, ker jo je poskušal posiliti, druge govorijo o Apolonovem ljubosumju zaradi Artemidine ljubezni do Oriona. Tretje pa pravijo, da ga je ubil pošastni škorpijon. Po smrti so ga postavili med zvezde. Kasneje so ga vrnili iz podzemlja in postal je bog lova. Orion. Tudi o orionu, ki bo v ospredju tokratne zgodbe, je delček božjega, saj so ga oboževale množice. Fordov orion je bil namreč avto, limuzina, ki je v desetih letih zapeljala v garaže kar 3,534.239 Zemljanov, ki so cenili prostornost njegovega prtljažnika s 386 litri in razkošno odmerjene centimetre na zadnji klopi.
V začetku 80. let so bile družinske limuzine vse bolj priljubljene, orion pa je bil Fordov odgovor na povpraševanje na trgu. Vse več avtov je namesto zadnjega dobivalo pogon na prednji kolesi. Limuzino so razvijali pod kodnim imenom apollo in je bila nadgradnja escorta s petimi vrati. Njena dolžinska mera je bila 4,29 metra, osnovni bencinski 1,3-litrski motor z močjo 69 konjev (51 kW) pa je oriona pognal do maksimalne hitrosti 157 kilometrov na uro, povprečna poraba goriva pa je bila ugodnih 7,4 litrov.
Največ so jih prodali v črni, beli in sivi barvi
Začetek prodaje sega v september 1983, razvojniki pa so se odločili, da ga ponudijo zgolj z dvema stopnjama opreme, med katerima je bila tudi bogato založena ghia. Njen del so bili tudi centralno zaklepanje, sončna streha, športna prednja sedeža, električno pomične šipe, merilnik hitrosti in vzglavniki zadaj. Takšna serijska oprema je bila tedaj pri majhnih družinskih avtomobilih prej izjema kot pravilo. Največ so jih prodali v treh barvah, in sicer črni, beli in sivi, najbolje opremljena različica 1600E pa je imela v notranjosti tudi vložke iz lesa in sedeže, oblečene v usnje. Takšnih so izdelali zgolj 1600. Orion je bil uspešnica predvsem v Evropi, še posebej na Otoku, kjer je bil med letoma 1984 in 1990 vselej uvrščen med deseterico najbolje prodajanih modelov, a je imel iz leta v leto večjo konkurenco, saj so limuzinske različice dobili nekateri uveljavljeni petvratni modeli, na primer opel kadett in austin rover.
Prvo izmed dveh pomladitev je orion dočakal leta 1986, ko so ga opremili z zavornim dodatkom ABS in ogrevanim vetrobranskim steklom, oblikovno pa je postal še bolj podoben escortu, povečali pa so število oprem, tudi tistih bolj osnovnih. Leta 1990 je na ceste zapeljala zadnja generacija oriona, a so jo mediji označili kot vizualno neatraktivno, tudi motorji niso prepričali. Izjema je bil najbolje motorizirani 1,8-litrski z močjo 130 konjev (97 kW), ki je v različlici ghia avto pognal do 200 km/h. Je bil pa avto varnostno na višji ravni. Toda v 90. letih so limuzine postajale vse manj priljubljene, orion pa je upokojitev dočakal septembra 1993, natanko 10 let po lansiranju.
V uporabi le za obisk trgovin, cerkve in prijateljev
Mnogi so se namesto za escorta za oriona odločili ravno zaradi večje prostornosti, nekateri pa model danes šaljivo označujejo kot J-Lo escort, ker gre dejansko za escort z večjo ritko (prevedeno: prtljažnikom), podobno kot jo ima igralka Jennifer Lopez. »Bil je prostoren, dobrega videza in poceni. Žal pa se je izkazal kot zelo nezanesljiv, tudi vozne lastnosti niso bile najboljše,« je o orionu, ki ga je kupil leta 2004 za vsega 595 britanskih funtov, dejal neimenovani lastnik in dodal, da avta ne bi več kupil niti v milijon letih, vozniško izkušnjo pa je označil kot najslabšo mogočo. A niso vse izkušnje slabe. Neki drugi uporabnik oriona letnik 1990 tako pravi, da gre za mali dragulj, katerega plastična notranjost tudi po dobrih 30 letih ostaja lepo ohranjena, 1,6-litrski motor se zažene brez težav in celo sklopka, ki sodeluje s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom, je v odličnem stanju, avto pa je na cesti presenetljivo tih in ga je v užitek voziti.
Ponosna lastnica oriona, letnik 1989, pa je Fiona Conneely, ki živi v Connemari na Irskem, kamor se je preselila iz Londona. Avto je starejši od njenih treh hčera, dobila pa ga je od svoje tete, ki je nanj pazila kot na zenico svojega očesa. Zato ne čudi, da ima prevoženih manj kot 50.000 kilometrov. »Moja teta Kitty je leta 1989 kupila nov avto pri lokalnem prodajalcu Fordov v Birminghamu. Zanj je skrbela zelo dobro, hranila ga je v garaži, ko ni bil v uporabi, in ga je uporabljala le za obisk trgovin, cerkve in prijateljev. Avtomobil je postal nekakšen predmet pogovora, ljudje me pogosto ustavljajo, da bi ga pokomentirali. Pogosto me povprašajo o avtomobilu in ga občudujejo. Poleg vse pozornosti, ki jo dobiva, mi je všeč, da je odličen avto, pa čeprav je star že 34 let,« pravi Fiona Conneely. O tem, da bi v bližnji prihodnosti oriona prodala, ne razmišlja. Še več: »Postal je del naše družine in ne bi me presenetilo, če bi tako ostalo še nadaljnjih 30 let!«