Petnajst let zapora, najnižja možna zaporna kazen za umor, je po mnenju krškega sodnika Gojmirja Pešca primerna kazen za 80-letnega Franca Šterbana iz Brestanice, ki je svojo deset let mlajšo ženo Ano Hriberšek Šterban v noči na 20. november lani v domači spalnici s sekiro potolkel do smrti.
Vsaj 34-krat naj bi jo udaril s topim delom sekire, najprej, ko je že spala, in tudi potem, ko je že ležala na tleh. Utrpela je zmečkanine in krvavitve možganov, raztrganine možganske opne, večkratne zlome kosti glave ter številne druge poškodbe. Glavni motiv za kruto dejanje pa je bil, kot vse kaže, denar. Dva tedna pred dogodkom je namreč Šterban ugotovil, da je iz hiše izginilo okoli 140.000 evrov. Za denar, ki je bil skrit v kleti, naj bi vedela le še žena, zato je bil prepričan, da je zanj povedala svojima sinu in hčerki. Šterban je na predobravnavnem naroku dejanje že priznal, sodišče je zato na predlog obrambe le še zaslišalo nekaj prič in izvedenko psihiatrije, da bi razjasnili določena vprašanja, predvsem glede obtoženčeve prištevnosti.
Zmanjšana prištevnost, a ne bistveno
Izvedenka psihiatrije Zdenka Čebašek Travnik je po ponovnem pogovoru z obtoženim in celoviti analizi spisa nekoliko spremenila svoje prvotno izvedeniško mnenje. »Morda so bile pri prvotnem mnenju premalo upoštevane določene okoliščine. V času pred dogodkom se je počutil ogroženega, razočaranega, obupanega, izgubo prihrankov pa je doživljal zelo osebno. Menim, da je bila v času dogodka njegova prištevnost zmanjšana, vendar ne bistveno,« je dejala. Obtoženi jemlje tudi zdravila proti depresiji in suicidalnosti, zato po njenem mnenju potrebuje stalno psihiatrično obravnavo. Toda sodišče je presodilo, da vendarle ni razloga za psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku forenzične psihiatrije v UKC Maribor, kot je predlagala obramba.
Tožilka Mateja Roguljič je izpostavila predvsem brutalnost in intenzivnost napada na ženo v postelji, medtem ko je spala in napada ni pričakovala, ter njegovo vztrajnost, saj ji je obtoženi zadal najmanj 34 udarcev. »S tem ji je dobesedno izmaličil glavo in telo ter celo stopnjeval intenzivnost svojih udarcev, pri čemer ga je vodil en sam motiv, to je denar,« je poudarila. »Ob tem je brezčutno ob mrtvi ženi bival še cel dan in šele nato poklical policijo ter ni kazal nobenega obžalovanja.« Šterban je večkrat skušal narediti samomor, prvič že takoj po umoru žene, ko se je porezal po rokah in vratu, nazadnje pa se je skušal obesiti v novomeškem priporu, kjer zdaj čaka na pravnomočnost sodbe. Olajševalnih okoliščin, razen njegovega priznanja in starosti, tožilka ni našla.
Le še leto ali dve življenja
Nasprotno pa je zagovornik Peter Prus Pipuš kot glavno olajševalno okoliščino izpostavil predvsem obtoženčevo slabo zdravstveno stanje, zaradi česar mu zdravniki napovedujejo le še leto ali dve življenja. »Vsaka kazen, višja od pet let, bi zanj pomenila dosmrtni zapor,« je dejal. »Obtoženi je krivdo priznal in jo tudi iskreno obžaloval. Dejanje je storil zaradi osebne stiske in psihičnih težav, ki jih je imel zaradi velikega razočaranja, ki ga je doživel s strani bližnjih.«
Ko je nato sodnik k besedi poklical Šterbana, je ta le s težavo vstal, toda govoril je zelo zbrano in jasno. »Obžalujem, kar sem storil. Bilo je, kot da sem brez pameti. A za nazaj stvari ne morem spremeniti. Toda prizadelo me je, da so mi žena in njena otroka ukradli denar. Veliko sem pretrpel, celo življenje delal, nazadnje pa so me okradli. Pa jim ne bi bilo treba, saj je že bilo vse prepisano na ženo, parcela, hiša, denar, vse bi dobila, in to je vedela. A niso mogli dočakati teh par let, kolikor mi jih je še ostalo. Pri tej hiši sem bil kot hlapec, garal sem,« je govoril Šterban, ki mu je sodnik naložil tudi plačilo stroškov postopka. Pooblaščenec Aninih sina in hčere, odvetnik Adam Molan, pa je že napovedal premoženjskopravni zahtevek, za vsakega 25.000 evrov, zaradi duševnih bolečin in izgube mame.
