Skupina štirinajstih turistov s potniške ladje, ki je bila zasidrana v Kopru, se je v torek odpravila na adrenalinsko vožnjo z rafti po Soči. Njena struga je bila po obilnem nočnem deževju polna. Turistom s križarke sta se v Bovcu pridružila še dva belgijska turista, odprava se je z dvema gumenjakoma do Soče spustila nedaleč od slapu Boka. Vodila sta jih vodnika lokalne agencije, eden iz Indije, drugi iz Čila. Po približno polovici poti oziroma desetih kilometrih plovbe je vodič prvega rafta zaradi visokega vodostaja reke zapeljal izven idealne linije rečnega toka in nasedel na skalo na desnem bregu. Ob trku so s čolna v vodo padli štirje udeleženci. Eden se je na breg rešil sam, trojico pa je iz vode potegnil vodič drugega čolna, med njimi tudi 55-letnega Američana. A nesreče še ni bilo konec. Čoln, na katerem je bilo že dvanajst ljudi, je najverjetneje zaradi preobremenjenosti zaneslo, trčil je v skalnato brežino in se prevrnil. Vsi so pristali v reki, vodiču in desetim udeležencem se je uspelo rešiti, le 55-letnega Američana je tok odnesel naprej. Kasneje so ga opazili pod mostom na Trnovem ob Soči, ga nekoliko nižje potegnili iz reke in začeli oživljati, a neuspešno. Dean Božnik s policijske uprave Nova Gorica je danes pojasnil, da policija dogodek še preiskuje, okoliščine pa preverjajo tudi druge inšpekcijske službe.
Zadnja nesreča pred 10 leti
V zadnjih letih o hudih raftarskih nesrečah nismo poročali, zadnji dve s smrtnim izidom sta se zgodili leta 2013. Najprej se je v začetku maja pri Trnovem smrtno ponesrečil 33-letni Slovenec, teden dni kasneje pa blizu Čezsoče še 48-letni Izraelec. Ali gre to pripisati srečnemu naključju ali pa se je varnost na Soči res toliko izboljšala, smo povprašali Primoža Zorča, predsednika gospodarskega interesnega združenja raftarjev v Posočju. Težko reče, da se je v zadnjih letih razen dodatnih izkušenj in zavedanja lastnikov domačih agencij o pomenu izkušenih vodnikov raftov kaj bistveno spremenilo. Pravila plovbe ostajajo enaka, obiskovalcev in tujih agencij, ki ponujajo plovbo, ni nič manj, kvečjemu več. »Res je, nesreč je manj, in to kljub temu, da je na reki vedno več prometa. Sam bi to pripisal izkušnjam in boljšemu znanju tistih, ki vodijo plovbo po Soči. V domačih agencijah skrbimo, da so vodiči pripravljeni, da so izkušeni, da se izobražujejo in da so sposobni iti na reko,« pravi. Pomagata tudi monitoring na Soči in sprotno medsebojno obveščanje o ovirah na reki, denimo kje se je zagozdila kakšna veja, kje se je zataknil hlod, kje je nov sifon in kje velja biti posebno pazljiv. »A samo sporočanje ne bi imelo nobenega smisla, če ne bi teh nevarnosti tudi sproti odstranjevali. Za to skrbimo domače agencije, ki smo vključene v združenje,« pojasni Zorč.
Gneča med ponudniki in turisti
Prepričan je, da bi se varnost lahko še izboljšala, če bi občine in država prisluhnile njihovi pobudi in od vseh agencij, ki ponujajo plovbo po Soči, zahtevale izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev. »Samo kombi, garaža in stojnica niso dovolj,« je slikovit sogovornik. Tako pa se dogaja, da tuje agencije dobesedno ob Soči in po parkiriščih pobirajo svoje goste in jim s kombija prinesejo ustrezno opremo. »Obiskovalcev je v naši dolini vedno več, vsak bi se rad spustil po Soči, ne glede na to, ali je pripravljen ali ne. Ljudje niso seznanjeni z nevarnostmi reke, zato moramo biti mi tisti, ki ocenimo, kdo lahko gre na plovbo. Mi moramo opraviti to dolžnost in družini z majhnimi otroki denimo povedati, da morda to zanje ni primerno. Če nimaš ustreznih prostorov, kamor se pride stranka dogovorit o aktivnosti, težko oceniš, ali je to zanjo varno,« sogovornik razmišlja, da je še nekaj priložnosti za izboljšave.
