Ampak patološko sovraštvo do vsega, kar je povezano s partizani in NOB, pa šele pride, ko najbolj poštena stranka z vajeti spusti svoje spletne trole, ki preplavijo članek. Tako je neki osebek napisal: »Zločinci se vedno vračajo na kraj zločina.« Smo torej zločinci mi prostovoljci, ki smo pomagali pri čiščenju? Je zločinec mlad fant, ki je kot potomec znane partizanske družine iz Šenčurja garal kot konj, mogoče celo tako kot Veliki vodja v Lučah in na instagramu? Sem zločinec morda jaz, ki sem celotno aktivno življenje posvetil boju proti kriminalu in kriminalcem, ne glede na njihovo politično barvo? Je bil zločinec moj stric Franc, ki so ga kot 21-letnega partizana, bajtarskega sina iz neke pozabljene grape v Selški dolini, ujeli Nemci in ga ustrelili v Begunjah? Tako kot so zaprli v begunjski zapor več kot 11.000 Slovenk in Slovencev, od katerih so jih več kot 800 pobili ali so umrli zaradi mučenj v zaporu. Smo zločinci vseh 80 prostovoljcev ta dan v Begunjah, od katerih so bili nekateri zaradi navala prostovoljcev ta dan zavrnjeni pri pomoči drugje in vsi tam prisotni, ki smo denar za pomoč nakazali humanitarnim organizacijam?

Bodimo naivni in upajmo, da bo kaj reagiralo državno tožilstvo, ali pa se bo izmotavalo, da take besede še niso kaznivo dejanje? Mogoče pa so bili Nemci in domači izdajalci samo prostovoljci, ki so hoteli pomagati slovenskemu narodu? Bo Nova24TV res kmalu objavila, da je Jugoslavija 6. aprila napadla Nemčijo in da je begunjski zapor upravljala Komunistična partija Slovenije? Se mar zato radovljiški Turizem izogiba v svojih brošurah za turiste kaj več povedati o muzejih NOB?

Samo drugačni ljudje spreminjajo svet; nihče povprečen ni še nikoli dosegel ušive spremembe. Padli partizani so imeli le dva temeljna vzroka za vstajo in spremembe: izgon okupatorja in pravičnejšo družbeno ureditev, ki bi bila drugačna od starojugoslovanske, kjer je vladala revščina, državo pa so vodile grabežljive politične stranke in kler, ki je narod po mahničevsko dokončno razklal na dvoje. Ivo Andrić, nobelovec in odličen poznavalec vojn in dogajanj v kraljevini SHS in stari Jugoslaviji, je zapisal, da je »križ s hudobnimi gospodarji, vendar so še večje preglavice z njihovimi nasilnimi in nesramnimi hlapci in petolizniki«, kar so pri nas predstavljali domači izdajalci, vrh klera in bela garda. Domoljubje je bila v 2. svetovni in v osamosvojitveni vojni temeljna vrednota, danes pa si ga prilašča skrajna politična desnica. Gotovo tudi zaradi slabe vesti, ker so bili med svetovno vojno njihovi predniki na napačni strani zgodovine, torej proti domovini in narodu. Zakaj lahko vrh nemške politike skupaj s svetovnimi politiki praznuje izkrcanje zaveznikov v Normandiji? Ker nihče ne odgovarja za škodljiva in izdajalska dejanja svojih prednikov, zato tolmačenje zgodovine prepustimo zgodovinarjem. Dejstvo je, da so nekateri bili na pravi strani zgodovine, nekateri pa ne.

Jakob Demšar, predsednik KO ZB Radovljica-Lesce