Tudi Karel Erjavec bi se rad vrnil v »svoj« DeSUS. Po petnajstih letih na čelu te politične stranke je namreč marca 2021 odstopil kot njen predsednik in izstopil tudi iz stranke z obrazložitvijo, da to ni več stranka, ki jo je vodil 15 let. Njegovi odločitvi je botroval spor s poslansko skupino DeSUS, okoliščina, da na volitvah leta 2018 ni bil ponovno izvoljen v državni zbor, pa tudi neuspešna konstruktivna nezaupnica vladi in Erjavčeva kandidatura za predsednika vlade v Koaliciji ustavnega loka.
Erjavčevo politično kariero je zaznamovalo nekaj odmevnih političnih afer. Kot državni sekretar na ministrstvu za pravosodje je v aferi Orion napovedal odločno ukrepanje izvršne veje oblasti. Orion je odobraval posojila na sporen način tako, da so se pri notarju sklepale prodajne pogodbe za nepremičnine s pridržkom lastninske pravice. Po vrnitvi celotne kupnine Orionu bi se posojilojemalcu spet vrnila lastninska pravica na nepremičnini. Orion je pridobival bančna posojila tako, da je zastavljal nepremičnine posojilojemalcev. Vendar se obetavne napovedi Erjavca niso uresničile. Orion je dočakal stečajni postopek. Po devetih letih je le enemu posojilojemalcu z pravdanjem uspelo povrniti zastavljano nepremičnino.
Kar v šestih vladah je Erjavec zasedal položaj ministra. Kot minister za obrambo v Janševi vladi je leta 2006 podpisal pogodbo s finsko Patrio o nakupu 138 oklepnikov. Erjavec je zatrjeval, da gre za najbolj transparenten posel v zgodovini obrambnega sistema. Kriminalistične preiskave na Finskem in v Avstriji pa so razkrile, da je šlo pri poslu prodaje oklepnikov Patria tudi v Sloveniji za pravi politični inženiring, ki je z obljubo provizije zagotovil sklenitev posla. Po dobavi 30 oklepnikov je bila pogodba s Patrio sporazumno razvezana.
Ministrovanje Erjavcu ni šlo od rok. Kot ministra za okolje in prostor v Pahorjevi vladi ga je na zahtevo računskega sodišča leta 2010 razrešil državni zbor, ker ni vzpostavil sistema ločenega zbiranja odpadkov. Kako razume zaveze, ki jih je pred nastopom ministrske funkcije sprejel s prisego v DZ, razkrije Erjavčev komentar, da so ga razrešili zaradi kant.
Nič bolje se Erjavec ni odrezal kot zunanji minister. To funkcijo je opravljal kar v treh slovenskih vladah. Najhujši zdrs se mu je zgodil v procesu arbitraže o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško. Leta 2016 so bili objavljeni prisluhi prepovedanega telefonskega pogovora naše agentke s slovenskim arbitrom Jernejem Sokolcem. Že pred tem je zunanji minister na TVS govoril o naklonjenosti arbitražnega sodišča slovenskim stališčem. Hrvaška je pričakovano te prisluhe uporabila kot argument za nepriznavanje odločbe arbitražnega sodišča In pri tem še vedno vztraja.
Erjavec se kljub bremenom minulega političnega delovanja želi vrniti v DeSUS, ker namerava kandirati za evroposlanca. Odločitev je seveda v rokah vodstva DeSUS. Erjavec navaja, da bo nosil vse stroške svoje predvolilne kampanje. Če bodo v stranki DeSUS podprli njegovo kandidaturo, bodo odločilno besedo dobili volivci na evropskih volitvah. Erjavec očitno verjame, da lahko uspešno kandidira za evropskega poslanca. Vsemu navkljub mu lahko zaželimo, da uresniči svoj načrt izvolitve v evropski parlament.
Kakšen bo njegov prispevek, če bo izvoljen v evropski parlament, pa lahko razberemo iz njegovega delovanja v zakonodajni veji slovenske oblasti.
Janez Krnc, Litija