Po srečanju španskega premierja Pedra Sancheza z maroškim kraljem Mohamedom VI. v Rabatu prejšnji teden je vlada Demokratične arabske republike Sahara, ki jo vodi gibanje Fronta Polisario, sporočila, da prekinja vse stike z vlado v Madridu. Kot razlog je navedla podporo Sancheza »nezakonitemu predlogu maroškega okupatorja, ki želi legitimirati nasilno priključitev ozemlja Zahodne Sahare in ignorirati neodtujljivo pravico Saharcev do samoodločbe in neodvisnosti«. Ker je bila Zahodna Sahara do leta 1975 španska kolonija, Polisario španski državi pripisuje določeno mero odgovornosti do Saharcev, tudi pred Združenimi narodi.

Sredi marca je maroška vlada objavila vsebino pisma, ki ga je Sanchez naslovil na kralja Mohameda VI. V njem je zapisano, da Španija »priznava pomen vprašanja Sahare za Maroko (…) in meni, da je maroška pobuda za priznanje njene avtonomije (kot dela maroškega ozemlja) najbolj resna, realistična in verodostojna osnova za rešitev tega spora«. Španski premier je v pismu izpostavil tudi »resna in verodostojna prizadevanja Maroka v okviru Združenih narodov za iskanje obojestransko sprejemljive rešitve« za konflikt, ki traja že 47 let. Maroška vlada je na osnovi tega pisma ocenila, da je s tem končana desetmesečna kriza v diplomatskih odnosih med Marokom in Rabatom, Sanchezovo stališče pa označila za zgodovinsko diplomatsko zmago.

V nasprotju z resolucijo OZN

Sanchez je potem prejšnji teden pripotoval v Rabat, kjer ga je sprejel Mohamed VI. na polurni pogovor, v katerem sta se dogovorila o prednostnih nalogah, ki čakajo obe vladi, med njimi so sodelovanje v preprečevanju ilegalnih migracij in obnovitev letov za vračanje migrantov (leta 2021 je v Španijo ilegalno prišlo 13.178 Maročanov), sodelovanje v preprečevanju terorizma ter ponovno odprtje mejnih prehodov med Marokom in španskima enklavama Ceuto in Melillo.

Gre tudi za obnovo diplomatskih odnosov, ki jih je Rabat lani prekinil, da bi od Španije izsilil priznanje priključitve Zahodne Sahare Maroku. To je v nasprotju z resolucijo št. 690 Združenih narodov, sprejeto aprila 1991. Premirje med Marokom in Fronto Polisario, ki je začelo veljati septembra 1991, naj bi se zaključilo z referendumom Saharcev o samoodločbi. Tega ZN niso nikoli izvedli in je v številnih drugih sprejetih resolucijah po letu 2007 izgubil težo. Zahodno Saharo sicer priznava približno petdeset držav, med njimi pa ni nobene evropske.

Parlament proti Sanchezu

Dan pred sestankom v Rabatu pa je španski parlament izglasoval resolucijo proti spremembi španskega stališča do Zahodne Sahare oziroma proti Sanchezovi podpori maroškemu prisvajanju zahodnosaharskega ozemlja. Poslanci so opozorili, da je del vladne garniture enostransko spremenil dolgoletno špansko stališče do konflikta v Sahari, in to »v nasprotju z resolucijami Združenih narodov in mednarodnim pravom«, ne da bi se o tem posvetoval s poslanci.

Besedilo resolucije so predlagale stranke v vladajoči koaliciji Podemos (UP), katalonska Republikanska levica in baskovska stranka EH Bildu, podprle pa so ga vse stranke razen socialistov in skrajne desnice, ki se je vzdržala. Med parlamentarno razpravo je predstavnik UP Gerardo Pisarello postavil vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi v primeru aktualnih dogajanj v Ukrajini dejali, da so Putinovi predlogi »najbolj resna, realistična in verodostojna osnova za rešitev tega spora«.