Predsedujoči sodnik Nawaf Salam je sporočil, da je sodišče presodilo, da okoliščine, kot jih je predstavila Nikaragva, niso takšne, da bi moralo določiti začasne ukrepe. Izrazilo je sicer globoko zaskrbljenost zaradi katastrofalnih življenjskih pogojev Palestincev na območju Gaze, zlasti zaradi dolgotrajnega in vsesplošnega pomanjkanja hrane in drugih osnovnih potrebščin.
Sodišče pa ni ugodilo zahtevi Nemčije, da tožbo zavrne, tako da bo nadaljevalo obravnavo. Za odločitev o vsebini tožbe bo sicer verjetno potrebovalo več mesecev ali celo let.
Nikaragva: Nemčija spodbuja izvajanje genocida
Nikaragva je postopek proti Nemčiji sprožila 1. marca, v njem pa Berlinu očita, da spodbuja izvajanje genocida na območju Gaze z zagotavljanjem politične, finančne in vojaške podpore Izraelu ter z ukinitvijo financiranja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA), ki naj bi ga sicer obnovila.
Nemčiji očitajo še, da ni izpolnila svojih obveznosti, da stori vse, kar je mogoče, da bi preprečila izvajanje genocida, še posebej v oziru, da ima Nemčija, kot redno poudarjajo njeni politični predstavniki, zaradi zgodovinske odgovornosti do judov poseben odnos z Izraelom.
Nikaragva je zato od sodišča zahtevala, naj proti Nemčiji uvede začasne ukrepe, kot je to storila v primeru postopka na pobudo Južne Afrike, v katerem so sodniki ugotovili, da obstaja verjetnost, da Izrael v Gazi izvaja genocid.
Zahtevala je uvedbo petih izrednih ukrepov, med drugim, da Nemčija »nemudoma prekine pomoč Izraelu, zlasti vojaško pomoč, vključno z vojaško opremo« in obnovi financiranje UNRWA, ker v Gazi obstaja resna nevarnost genocida.
Zakaj postopek zgolj proti Nemčiji in ne tudi ZDA?
Za vložitev postopka proti Nemčiji, ne pa proti ZDA, ki so glavna zaveznica Izraela, so se v Managui po besedah njihovih odvetnikov sicer odločili, ker Washington ne priznava pristojnosti ICJ.
V okviru postopka so se na ICJ ta mesec soočili odvetniki obeh držav, pri čemer je Nikaragva obtožila Nemčijo, da je »patetična«, ker hkrati dobavlja orožje Izraelu, prebivalcem Gaze pa humanitarno pomoč.
V Berlinu so odgovorili, da je varnost Izraela v središču njihove zunanje politike in da je Nikaragva »grobo izkrivila« namen nemške vojaške pomoči Izraelu. »Nemčija dobavlja orožje le na podlagi natančnega pregleda, ki daleč presega zahteve mednarodnega prava,« je pred sodniki dejala Tania von Uslar-Gleichen, nemška predstavnica pri ICJ. Zagotovila je tudi, da je dobava predmet nenehnega ocenjevanja razmer na terenu.
Sodniki so se strinjali z Berlinom, še poroča AFP. V odločitvi so zapisali, da »ugotavljajo, da je Nemčija zagotovila, da je izpolnila obveznost držav pogodbenic konvencije o genocidu, da preprečijo, da bi prišlo do genocida«.
Nemčija je od napada gibanja Hamas oktobra lani ena najzvestejših izraelskih zaveznic, pa tudi ena največjih dobaviteljic orožja. Po uradnih podatkih je lani Izraelu dobavila za 326,5 milijona evrov orožja in vojaške opreme. Po lastnih navedbah je sicer dobave orožja Izraelu od lanskega novembra znatno zmanjšala.
