Predvidoma letos spomladi bo končana prenova nekdanje tovarne koles Rog, novi javni zavod Center Rog pa naj bi vrata odprl jeseni, ko bo kreativni center opremljen in urejen. V Centru Rog bodo poleg knjižnice večnamenska dvorana, rezidenčni studii, gostinski lokali, individualni in skupinski studii ter skupnostne proizvodne delavnice. Občina prav sedaj išče dobavitelja opreme, ki bo moral zagotoviti vse od kolesarskih stojal pred Rogom do opreme za različne delavnice.
Družba Makro 5 gradnje, ki prenavlja Rog, gradi tudi novo kopališče Ilirija, s katerim bo prestolnica končno dobila pokrit olimpijski bazen. Makro 5 gradnje morajo uporabno dovoljenje za Ilirijo po pogodbi pridobiti do najpozneje 3. oktobra letos. Toda čeprav se bo gradnja končala še predvidoma letos, bodo prvi plavalci lahko v novih bazenih Ilirije plavali predvidoma v letu 2024. Poleg bazenov bodo Športni center Ilirija sestavljali Muzej Stanka Bloudka v starem vstopnem objektu Ilirije, večja dvorana za rekreacijo, odbojko in košarko, manjša dvorana za gimnastiko in fitnes ter dvorana za borilne športe. Občina bo ob tem zgradila še nov podhod pod železniškimi tiri, ki bo povezoval park Tivoli in nov športni center, prav tako bo prenovila in nekoliko preuredila obstoječi podhod pri stavbi športnega društva Narodni dom Ljubljana.
Negotova evropska sredstva
Če bo občina želela počrpati vseh 69 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev, bo še letos morala uspešno zaključiti projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Ta vključuje gradnjo povezovalnega kanalizacijskega kanala C0, nadgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu in gradnjo kanalizacijskega omrežja na 39 območjih v Ljubljani ter deloma v občinah Vodice in Medvode.
Projekt se zatika predvsem pri izvedbi kanala C0, saj več lastnikov zemljišč ob trasi kanala uporablja vsa pravna sredstva, da bi preprečili nadaljevanje gradnje. Svoje nasprotovanje utemeljujejo predvsem s tem, da trasa kanalizacijskega kanala vodi čez bazen ljubljanske pitne vode. Skrbi jih, da bi zaradi potencialnih poškodb kanalizacijskih cevi odplake uhajale v vodonosnik in ogrozile vir pitne vode. Doslej na občini vsaj navzven niso pokazali zaskrbljenosti, da bi lahko bili ob evropska sredstva zaradi nepravočasnega zaključka projekta.
Bosta prvi etapi Gradaščice končani do konca leta?
Do konca letošnjega leta morata biti končani tudi etapi 1A in 1B protipoplavnega projekta Gradaščica, če naj bi tudi direkcija za infrastrukturo v celoti počrpala 28,5 milijona evrov kohezijskih sredstev za ta projekt, ki bo pred poplavami zaščitil jugozahodni del Ljubljane in Dobrovo. Čeprav bi etapa 1B morala biti končana že lani poleti, je več vzrokov za to, da je direkcija z izvajalkama gradnje, družbama Inkaing in Adriaing, morala skleniti aneks in rok podaljšati do 31. decembra letos. Kot je razvidno iz aneksa, so zamudo povzročili težave pri pridobivanju zemljišč zaradi epidemije covida-19, dolgotrajni upravni postopki in tožba na upravnem sodišču zaradi izdanega gradbenega dovoljenja za ureditev območij Božne in Male vode v sosednji občini Dobrova - Polhov Gradec. »Navedeni dogodki so upočasnili gradnjo, ne bodo pa ogrozili evropskih virov financiranja tega dela projekta,« zagotavljajo na direkciji za vode, ki se je s tožnikom dogovorila za umik tožbe.
Pri izvajanju obsežnejše etape 1A, kot kaže, doslej ni bilo sklenjenih aneksov, ki bi podaljšali rok za izvedbo. Vendar velja opozoriti, da imajo Hidrotehnik in partnerja pogodbeni rok do 31. decembra letos, kar pomeni, da bi kakršna koli zamuda pri gradnji ogrozila evropska kohezijska sredstva.
Vselitve v Rakovo jelšo II
Prvi stanovalci bi se v sosesko Rakova jelša II morali vseliti že lani, vendar je družba VG5 zaprosila ljubljanski javni stanovanjski sklad za podaljšanje roka. Skladno z aneksom bo VG5 gradnjo 156 stanovanj moral končati do konca januarja. Če bo to uresničeno, bo sklad upravičence do neprofitnih stanovanj začel vseljevati še v prvi polovici letošnjega leta. Letos naj bi zgradili tudi 88 stanovanj v Zeleni jami, ki jih bo sklad kupil od družbe Koss, sklad pa bo začel graditi še 87 stanovanj v soseski Zelena jama – Zvezna.
Kmalu vroči preizkus plinsko-parne enote
Javno podjetje Energetika Ljubljana je ob koncu minulega leta opravilo hladni zagon plinsko-parne enote na območju Termoelektrarne-toplarne v Mostah. To pomeni, da so preizkusili delovanje električne in strojne opreme. Vroči zagon, s katerim bodo preizkusili delovanje plinsko-parne enote ob dejanski uporabi zemeljskega plina, pa bo prišel na vrsto v prvem četrtletju letošnjega leta. V Energetiki to investicijo opisujejo kot ključni ukrep za zeleni prehod, saj bo plinsko-parna enota 70 odstotkov proizvodnje toplote iz premoga nadomestila z zemeljskim plinom.
Predvidoma ta mesec začetek prenove nadvoza Dunajska
Na cestnem področju si že v prvih mesecih tega leta lahko obetamo postopno odpiranje uvozov oziroma izvozov na priključku Leskoškove ceste na ljubljansko obvoznico. Družba za avtoceste (Dars) je tik pred božičem voznikom ponovno omogočila, da se z Leskoškove zapeljejo na avtocesto v smeri Zadobrove. Dars bo skupaj z Mestno občino Ljubljana letos začel še dva pomembna gradbena projekta. Kolektor CPG naj bi že ta mesec začel sedemmesečno prenovo nadvoza Dunajske ceste nad obvoznico, ki naj bi stala nekaj manj kot tri milijone evrov z davkom na dodano vrednost. Prav tako bosta občina in Dars skupaj z direkcijo za infrastrukturo kmalu začela rekonstruirati avtocestni priključek Ljubljana zahod, ki se na Dolgem mostu priključi na Tržaško cesto.
Med večjimi občinskimi cestnimi projekti izpostavljamo prenovo ceste skozi Črno vas, ki se je začela poleti 2021. Po gradbeni pogodbi morajo delavci družb CGP in Prenova - Gradbenik dela končati do junija letos, vendar je župan Zoran Janković v preteklih tednih omenil, da bi glede na potek del prenova utegnila biti končana že spomladi. V okviru tega projekta so občina ter javni podjetji Energetika in Voka Snaga dali urediti tako komunalno infrastrukturo pod cesto kot tudi gradnjo kolesarskih in površin za pešce ter javno razsvetljavo. Občina bo ob prenovljeni cesti zasadila tudi 223 novih dreves. Celoten projekt je skupaj z davkom vreden kar 36,2 milijona evrov. Zaradi gradnje regionalnih kolesarskih povezav bosta del sredstev prispevala tudi evropski sklad za regionalni razvoj in država.
Z zaključkom del na črnovaški cesti se krajani tega dela prestolnice še ne bodo rešili večjih prometnih zapor, saj bo letos promet oviran na Ižanski cesti. Na njej je predvidena gradnja fekalne kanalizacije z evropskimi sredstvi, kar je občina z javnimi podjetji izkoristila za sočasno zamenjavo ali dograditev preostale komunalne in prometne infrastrukture. Ker je občina evropska sredstva za Ižansko cesto pridobila za obdobje minule finančne perspektive, bo izbrani izvajalec gradnjo nujno moral končati do konca decembra letos.
Za kopališče Vevče še niso izbrali izvajalca
Prebivalce vzhodnega dela Ljubljane bo zagotovo razveselila županova napoved, da bodo že čez nekaj mesecev začeli graditi kopališče Vevče. Gradbeno dovoljenje občina že ima, v začetku januarja pa naj bi na magistratu izbrali še izvajalca gradnje. Vevško kopališče že leta sameva, zato bo izbrani izvajalec najprej moral porušiti dotrajane objekte, namesto njih pa bo zgradil večnamensko stavbo s pokritim zimskim bazenom, telovadnico, centrom dobrega počutja, zunanji olimpijski bazen, otroške bazene in tobogane, otroško igrišče in športna igrišča. Projekt naj bi bil končan prihodnje leto.
