V Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru in Novem mestu je včeraj in danes petnajst slovenskih zdravnikov dermatovenerologov v mobilnih enotah izvedlo več kot štiristo zdravniških pregledov znamenj z namenom zgodnjega odkrivanja in preprečevanja kožnega raka. Ker so bili pregledi za javnost brezplačni, število mest pa je bilo omejeno, je podjetje La Roche-Posay, ki je tudi pobudnik akcije, mesta zapolnilo v dobrih dveh dneh. Projekt je podprlo tudi Združenje slovenskih dermatovenerologov, podpredsednik združenja, dr. Igor Bartenjev, pa je ob tem dejal, da si združenje prizadeva za ohranjanje in napredek stroke. »Že leta sodelujemo v evropskem projektu Euromelanoma day, ki je namenjen predvsem ozaveščanju ljudi, še posebej ogroženih skupin prebivalstva. Tudi sam podpiram različne aktivnosti, ki jih organizirajo organizacije in posamezniki in so komplementarne z našimi temeljnimi usmeritvami in prizadevanji,« je povedal dermatolog z več kot trideset leti prakse. »Ljudje morajo vedeti, da je rak ozdravljiv in da ko vidijo nekaj, za kar čutijo in vedo, da ni v redu, nemudoma obiščejo zdravnika.« Po besedah Bartenjeva so zadnja leta na kožne spremembe veliko bolj kot pred dvajsetimi leti pozorni tudi moški. »In prav ta pismenost ljudi in sama ozaveščenost je posledica, da danes videvamo rake in predvsem melanom v bistveno bolj zgodnih fazah, kot ko sem bil na začetku svoje kariere.«
V času epidemije 35 odstotkov manj odkritih melanomov
Sicer po podatkih nacionalnega registra raka za kožnim melanomom na leto zboli več kot 600 oseb, število zbolelih pa se vsako leto poveča za 2,5 odstotka, kar je največ med vsemi raki. Preživetje se je v zadnjem obdobju znatno izboljšalo in danes že več kot 90 odstotkov bolnikov preživi več kot pet let po diagnozi. Kljub temu strokovnjaki na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) pozivajo, da ob morebitnih sumljivih kožnih spremembah o tem takoj obvestimo osebnega zdravnika, saj je od pravočasnosti diagnostike odvisna uspešnost zdravljenja. V prvem valu epidemije covida-19 je bilo diagnosticiranih kar 35 odstotkov manj melanomov kot pred epidemijo in tega »primanjkljaja« diagnoz iz leta 2020 do konca lanskega leta še nismo nadoknadili.
Zadnja leta se je močno spremenilo tudi sistemsko zdravljenje melanoma, in to ne samo pri napredovali bolezni, temveč tudi dopolnilno zdravljenje, kjer sta se uveljavila tarčno zdravljenje in imunoterapija. »Slednja se uveljavlja v čedalje bolj zgodnjih oblikah melanoma. Omenjena zdravljenja dopolnilno preprečujejo ponovitve bolezni, pri napredovali bolezni pa močno podaljšajo preživetje in pri tretjini bolnikov vodijo tudi do zazdravitev, kar so pokazala dolgoletna spremljanja. Zadnji objavljeni rezultati raziskav so nam prinesli tudi podatke o tem, kako je najbolje nizati zdravljenja pri napredovali bolezni, da so ta kar najbolj učinkovita,« je povedala dr. Janja Ocvirk, predstojnica sektorja internistične onkologije na OI.