Črnogorski parlament je sprejel zakon, ki zmanjšuje moč predsednika države pri imenovanju mandatarja za sestavo vlade tako, da ga lahko izvoli tudi skupščina, če ga predsednik ne imenuje. Za zakon so v ponedeljek glasovale prosrbske stranke in liberalna stranka začasnega premierja Dritana Abazovića. S tem so v praksi nastopile proti predsedniku države Milu Đukanoviću, ker zavrača podelitev mandatarstva 75-letnemu Miodragu Lekiću, ki je bil v času Slobodana Miloševića, ko je bila Črna gora še v skupni državi s Srbijo, jugoslovanski veleposlanik v Rimu.
Tujina opozarja na prazna mesta na ustavnem sodišču
Sprejem zakona je naletel na burne odzive v tujini in v Črni gori, ki je vse bolj razklana na (pro)srbski in suverenistični tabor. V tujini poudarjajo, da se pristojnosti, ki jih predsedniku zagotavlja ustava, ne morejo ukinjati z običajnim zakonom in navadno večino. Tako je zapisala beneška komisija, organ Sveta Evrope, ki svetuje glede ustavnih vprašanj. Poudarila pa je tudi, da bi morali o ustavnosti sprejetega zakona presojati ustavni sodniki, pri čemer pa črnogorsko ustavno sodišče trenutno ne more delovati, ker nima kvoruma, saj so zaradi političnih sporov zapolnjeni le trije od sedmih sedežev. Zato tudi zahodne prestolnice pozivajo črnogorske politike, naj gredo po vrsti in najprej popolnijo ustavno sodišče.
Pred parlamentom je v ponedeljek zaradi sprejema zakona prišlo do množičnih protestov suverenističnega tabora in tudi do spopadov s policijo. Nekateri protestniki so metali kamne in steklenice v poslance in policiste.
Proevropski mojster parlamentarnih preigravanj
V Đukanovićevi Demokratski stranki socialistov (DPS), ki je s 30 od 81 poslancev najmočnejša stranka v parlamentu, trdijo, da je novi zakon spisan v Beogradu in da so zanj glasovali tisti, ki ne spoštujejo evropskih vrednot in ki nočejo Črne gore v EU. Vse to je očitek zlasti proevropski stranki premierja Abazovića, Združeni reformni akciji (URA), ki je s tremi poslanci jeziček na tehtnici med prosrbskim blokom in koalicijo suverenistov. Šestintridesetletni Abazović to z veliko drznostjo izkorišča in se dokazuje kot mojster parlamentarnih preigravanj. Najprej je bil v vladi s prosrbskim blokom, potem z Đukanovićevimi socialisti, zdaj je spet s prosrbskim blokom.
Še hujša težava črnogorskega političnega sistema so prazni sedeži na ustavnem sodišču. Štirje sodniki so se v skladu z zakonom upokojili, parlament pa se ne more dogovoriti niti o enem novem. Na prvem glasovanju bi po črnogorski ustavi za imenovanje potrebovali dvotretjinsko večino, na drugem tri petine poslancev, to je 49 od 81, a vladajoči prosrbski blok in Abazović lahko računata le na 41 poslancev.
V vodo padel tudi scenarij s predčasnimi volitvami
Še v nedeljo so poslanci poskušali doseči kompromis tako glede ustavnih sodnikov kot zakona o predsedniku države, a brez uspeha. Suverenistični blok z DPS na čelu je preprečil izvolitev štirih kandidatov, ki jih je predlagal nasprotni blok. V DPS trdijo, da se vladna večina z njimi ni posvetovala o imenih. Zavrnjen pa je bil tudi predlog DPS, da parlament izvoli enega sodnika, s katerim bi ustavno sodišče postalo sklepčno, in se gre na predčasne volitve.
Posebni odposlanec Slovenije za Balkan Anžej Frangeš in veleposlanik v Podgorici Gregor Presker sta se včeraj v pogovoru z Abazovićem strinjala, da je prednostna naloga črnogorske vlade in parlamenta izvolitev ustav- nih sodnikov.
