Operna štiridejanka La Boheme, eno najbolj znanih del italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija, je s svojo izjemno priljubljenostjo že davno postala stalnica opernih repertoarjev po vsem svetu, kot taka pa vselej tudi svojevrsten preizkus trenutne umetniške in izvajalske kondicije opernih hiš. Zdaj se ponovno vrača na spored SNG Opera in balet Ljubljana – sveža postavitev, ki jo bodo premierno uprizorili nocoj ob 19.30, je nastala v koprodukciji z operno hišo iz Avignona, zrežiral jo je Frederic Roels, dirigent pa je Kevin Rhodes. Ta je pred premiero izpostavil predvsem glasbeno barvitost tega opernega dela, razloge za njegovo trajno popularnost pa vidi zlasti v »razumljivosti in dostopnosti«, a tudi v povezavah s filmsko glasbo: »Mnogi hollywoodski skladatelji, ki so sredi minulega stoletja pisali filmsko glasbo, so bili priseljenci iz Evrope, kjer so pred tem dirigirali tudi La Boheme – ta je tako odzvanjala v njihovih delih.«
Opero La Boheme, praizvedbo je doživela leta 1896 v torinskem Kraljevem gledališču, je navdihnil roman Prizori iz boemskega življenja (1851) Henryja Murgerja, ki je v njem opisoval kruto in težko življenje revnih umetnikov v Parizu v prvi polovici 19. stoletja, prepleteno s sanjami in razočaranji; libreto sta pripravila Giuseppe Giacosa in Luigi Illica, ki sta pozneje za Puccinija napisala tudi Tosco (1900) in Madame Butterfly (1904). Kakor ugotavlja Frederic Roels, ki se je sploh prvič lotil režije katerega od Puccinijevih del, se vsebina odraža tudi v sami glasbi oziroma v izjemno hitrem tempu opere. »Vsi liki se morajo nenehno boriti za preživetje; tudi Mimi ve, da ji je ostalo samo še nekaj mesecev življenja, in hoče ta čas kar najbolj užiti.«
Glasba, v kateri je vsak gib
Dodaja, da je Puccini pri skladanju natančno vedel, kaj hoče doseči na odru, zato je v glasbi zapisan vsak gib. »S tem sem se moral kot režiser najprej spopasti.« Nadvse pomembno dramaturško vlogo imata po njegovih besedah mraz in ogenj, s katerim želijo osebe v operi ta mraz pregnati: liki, ki jih ves čas zebe, se namreč v predstavi tudi veliko premikajo. »V tej operi je tudi nekakšno protislovje, saj so njeni protagonisti reveži, ki nimajo ničesar, v operi pa običajno pričakujemo bogate kostume ter scenografijo; mi smo se odločili, da uporabimo le nujno potrebne rekvizite in scenske elemente, osrednji poudarek pa namenimo igri.« Kot pojasnjuje scenograf in kostumograf Lionel Lesire, sicer tako zasnova kostumov kot scene nakazujeta siromaštvo, v katerem živijo osebe v zgodbi.
Vlogo Rodolfa bo nocoj pel Aljaž Farasin (alternacija Martin Sušnik), v vlogi Mimi bosta nastopali Martina Zadro in Mojca Bitenc, kot Marcello bosta pela Ivan Andres Arnšek in Jože Vidic, Musetta pa bosta Nina Dominko in Nika Gorič. V Ljubljani je bila opera La Boheme sicer prvič izvedena že leta 1898 v Nemškem gledališču, prva uprizoritev s slovenskimi pevci je sledila pet let pozneje, na odru ljubljanske Opere pa bo tokrat zaživela že sedemnajstič.